|
ronja -> RE: Tašča - kako umiriti mržnjo (3.11.2008 11:31:09)
|
Kako naj "prevetrim" svojo glavo in neham s tem ?
par možnosti je, nobena ni lahka, najboljše je po moje kombinirat vse:
1.) sprejmi, da v življenju pač naletimo na dobre in slabe ljudi; večinoma so ljudje okoli nas ok, se pa najde kak, ki non stop dela štalo, nimaš kaj. Ker ne živiš z njo, ti ni treba imet nekega vsakodnevnega stika z njo, se lahko distanciraš od nje. Moraš pa sprejet, da ona še vedno obstaja in da bo pač to prineslo svoje posledice.
2.) osredotoči se na dobro, ne na slabo: torej, osredotoči se na svojega moža, ne nanjo. ko začne govorit o njej, ne misli nanjo kot na osebo, ki vama dela preglavice, ampak misli nanj, da pač ne more čisto izbrisat mame iz svojega življenja in da mu je hudo in mu poizkušaj stat ob strani (kot je on tebi, če sem prav razumela).
3.) vpiši se na kak borilni šport ali kaj podobnega in tam zboksaj tisto vrečo do onemoglosti, da daš ven vso jezo, ki jo čutiš do nje. Na Japonskem imajo v veliko podjetjih lutke šefov, da jih lahko podrejeni zbrcajo, zboksajo,... in se na ta način sprostijo in lažje funkcionirajo - sicer ne bi zdržali v tistem sistemu, kjer je avtoriteta veliko bolj absolutna kot pri nas...
4.) verjemi da se da in misli nase - sovraštvo ubija tebe, ne nje. Njej se mogoče še fajn zdi, da lahko nagaja, da se zato sekiraš - eni pač nimajo nič drugega od življenja kot to... Ne pusti ji, da zmaga.
5.) zavedaj se, kaj imaš ti in česa vsega ona nima. Najlažje je premagat sovraštvo s pomilovanjem: ona nima nikogar, ki bi jo imel resnično rad (če bi bilo tako, ne bi bila taka in tudi take nihče ne more imet resnično rad, ker vse odžene). si predstavljaš tako življenje? Grozno! Ti imaš ljubečega moža, otroke, ki te imajo iskreno radi, ki bodo z veseljem prišli k tebi, ko boš starejša... Ona tega nima in nikoli ne bo imela. Ima samo zbadanja in nagajanja... Po svoje je res boga (čeprav si je seveda sama kriva zato)...
Da ne boš mislila, da govorim čisto na pamet: imela sem dedka, ki je bil pedofil, sadist in je najbolj užival v tem, da so se vsi skregali zaradi njega. Sovražila sem ga v dno duše. Znal je skregat vse svoje otroke in ko je umrl, sem na njegovem pogrebu razmišljala, da bi se spomnila vsaj eno lepo stvar, ki bi jo kdajkoli naredil v moji prisotnosti - komurkoli... Pa se nisem niti ene spomnila (res nismo bili veliko skup - hvalabogu - ampak vseeno, babi po očetovi strani je umrla 20 let prej, pa bi lahko listo dobrih del pisala 3 dni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]).
Zdelo se mi je grozno, da bi živela tako živeljnje - si predstavljaš - za sabo ni pustil ničesar (materialnih stvari ne štejem, ker se itak prenašajo iz roda v rod in me niti ne zanima, ker to ni tisto, kar šteje). Le malo ljudi je jokalo tam, na sedmini so bili že vsi zelo veseli, še predno je prišlo vino na mizo, nikomur ni bilo res hudo, celo njegovi otroci so rekli, da se bojo zdaj verjetno boljše razumeli...
Ampak zdaj ga ne sovražim več - ravno zato, ker je bil v bistvu bogi, reven v vsem svojem imetju... V resnici ni imel nič! Nikogar, ki bi ga ljubil, iskreno, močno in dolgotrajno! Nikogar, ki bi mu lahko zaupal najtemnejše strahove... Nikogar, ki bi mu pustil nasmeh vsakič, ko bi se spomnil nanj... V bistvu res čisto nič od tega, kar šteje... In meni je zdaj lažje, ko ga ne sovražim več.
Sovraštvo je dobro spustiti od sebe, ker razžira tistega, ki sovraži. Dedek si še vedno zasluži sovraštvo, ampak jaz si ga ne! Nič me ne boli, če se pogovarjamo o njem, če moja mami govori o njem (bil je njen oče), tudi če noče videt resnice (kar je večinoma ne). Ker pač ona še ni pripravljena - če kdaj bo, super, če ne bo, škoda zanjo... Vendar jaz sem tu zanjo, da bi ji bilo lažje, ne da ji še otežujem situacijo, ne? Saj jo imam kljub vsemu rada... To se mi zdi podobno kot ti svojemu možu...
Ni ti treba hodit k tašči, če se slabo počutiš v njeni družbi, zakaj bi se matrala, mož bo verjetno po vsem tem razumel. Vendar pa moraš poslušat moža, ko govori o njej. Ona je njegova mama in on rabi tebe, da mu stojiš ob strani, kadar se mu kaj zgodi, kadar ga kaj muči, kadar se o čem rabi pogovorit - tudi če je tema zoprna. sicer škodiš svojemu zakonu in njej še bolj rata delat štalo! ne ji pustit!
|
|
|
|