Napadalnost (Polna verzija)

Forum >> [Družinsko življenje] >> Hišni ljubljenčki



Sporočilo


Edinka -> Napadalnost (3.11.2008 7:55:06)

Pozdravljeni!

Doma imamo skoraj leto dni starega mešanca med huskyjem in nemškim ovčarjem. Po huskyju je pobral trmo, svojo voljo in moč, po ovčarju pa ... ne vem, kaj točno. Pes je še skoraj malo preveč pameten za svoje dobro. Vse mu je jasno, ampak zaradi huskyja v njem se včasih pač odloči, da ne bo poslušal. Redno hodiva na sprehode, tudi v šolo. Uglavnem, nič mu ne manjka. Problem pa se pojavi nekje drugje.
Do ljudi je prijazen. Večino pozdravi z mahanjem repa in brez čohanja skoraj ne gre. Se je pa že parkrat zgodilo, da brez vsakega razloga (nihče mu ni še nič žalega storil) zagnal v nekoga, začel lajati. Vedno je bil na povodcu, zato do česa hujšega razen lajanja ni prišlo. To se mi zdi skrajno nedopustno in grozljivo. Strah me je, kaj bo, ko bodo nekoč otroci pri hiši. Včasih ni lajal na nikogar, sedaj laja tudi na moje starše (jasno, da tudi na poštarje) in na znance, ki jih dobro pozna. Pri vsakem lajanju posredujem z odločim ne, ampak včasih tudi to ne zaleže. Pa dobro, pač laja. Najbolj me skrbi to, da se zažene v neznanca brez vsakega razloga.
Imate kakšen predlog, zakaj se to dogaja in kako to preprečiti?
Vsak komentar je dobrodošel. Hvala in lep dan!




Lunca1 -> RE: Napadalnost (3.11.2008 8:02:59)

Lahko da se ga ti ljudje bojijo in jih zavoha. jaz sem se ko sem bila majhna grozno bala psov. Že samo da sem ga videla na daleč, je bilo dovolj, da sem mami zlezla skor na vrh glave. In v koga so se vtikali psi - vame, ker so zavohali, da se jih bojim. no rešitev je bila edino nabava psa in zdaj se jih ne bojim več. Kar se nemških ovčarjev tiče, pa sem imela ravno z njimi največ slabih izkušenj. sosedov je bil napadalen do ljudi, do psov, celo mladičev. tako da ta pasma tudi ni čisto nedolžna. No saj drugače jih ne bi imeli za policajske pse, a ne.




Arwenko -> RE: Napadalnost (3.11.2008 8:36:54)

Iz opisa je težko ocenit kaj je narobe, predvidevam da je neko slabo izkušnjo vsekakor imel, lahko v vaši odsotnosti ali da ste kdaj nehote naredili kakšno napako, ki je njegovo obnašanje vzpodbudila. Mislim da se da stvar odpravit izključno s pomočjo pasjega psihologa. Priporočam bodisi Sabino Stariha Pipan ali Metodo Mikuž Bratkovič. Pa veliko uspeha.




ursa_p -> RE: Napadalnost (6.11.2008 22:08:58)

To je karakter nemskega ovcarja.

Jaz bi psu odlocno dopovedovala, da se tega ne sme ... obvezno mora biti na povodcu in ko se v koga zazene, ga cuknes nazaj (pa ne pretiravat) ... v glavnem moras biti ti hitrejsa od psa. In to naredis vsakic, ko se v koga zapodi. Nikoli mu tega ne smes pustiti, ce zelis zadevo odpraviti.

Zanima me kaj se zgodi, ko pride do nekoga, ki ga pred tem oblaja? Mogoce pa sploh ni napadalno lajanje. So pa nemski ovcarji na zalost tudi pri meni slabo zapisani in se jim s svojimi psi in otrokom izogibam na dolgo in siroko - moram poznati lastnika ali pa se dodobra prepricati, da je v redu, sele potem dovolim druzenje z mojimi psi in bozanje s strani sinka.

Kam pa hodita v solo? Tam bi ti morali pomagati.

Tudi pasji psihologi so super, ceprav se je ga. Stariha Pipan malo prevec "nagnila" na stran klikerjev, kar pa meni osebno ne odgovarja. Lahko pa ji ze v zacetku poves, da na take metode ne pristajas (ce ti to ni vsec) ... najdes jo pa na Prvi kliniki v Lj - Zaninovic. Nam je pomagala, ko smo imeli z enim psom probleme (hiperenergetik), ampak takrat se ni bila tako za kliker, kot je danes. Si pa lahko veliko njenih clankov preberes na strani www.mojpes.com (malo pobrskaj med clanki).

Lp, Ursa




Edinka -> RE: Napadalnost (7.11.2008 9:30:12)

Hvala vsem za odgovore.
Ursa_p, mi lahko prosim poveš, kaj so ti svetovali za hiperenergetskega psa. Naš je tudi po dolgem sprehodu še čisto divji. Sicer sem pa to situacijo opisala še trenerki v šoli in je rekla, da samo hitra reakcija in temu primerna kazen takoj po tem, kar smo takrat tudi naredili. Je pa rekla, da je to mogoče posledica slabe izkušnje (enkrat mu je nekdo skoraj stopil na glavo in se je čisto prestrašil). Pes je drugače pravi cuker in neznancev ne napada. Zgodilo se je to le enkrat, je pa jasno, da nočem, da to še kdaj naredi. Je vedno na povodcu, razen včasih, če je v družbi drugih psov, da se zdivjajo po travniku, kjer pa ni ne hiš, ne drugih ljudi, le pasji sprehajalci.




Stran: [1]