|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: mi ne spimo
6.11.2008 11:15:41   
Rožica*
Tudi mi ne spimo.
Jaz pa hodim okrog kot cota.

Večkrat razmišljam, kaj je prav.
Pa tudi če je prav, da ga pustiš jokat, ga jaz nikoli ne bom!!!
Mi je pretežko. Bom pač v najslabšem primeru spala z njim, saj dolgo tako ne bo več trajalo to cartljanje...

Prinas ja problem v pomankanju prostora, zato imamo skupno spalnico. Poizkusila sem že vse mogoče, prestavljala posteljico po sobi, spala sva v dnevni (bilo je še slabše, ko je spoznal da sem odšla, je bil nepopisen krik, jok,....),... Zdaj sem njegovo posteljico potavila trdo zraven moje in spimo nekoliko bolje, enkrat je že celo noč prespal v svoji postelji, drugače pa pride k nama včesih šele ob 6:00 včasih že ob1:00.
Zvečer pa ga že nekaj časa navajam zaspati v njegovi postelji, v mojem naročju spije flaško mleka, potem ga še malo stisnem, polubčkam, pocartam (bolj za svojo dušo) in ga odložim v njegovo posteljo, nato se uležem v svojo posteljo.
Mali takoj preveri kje sem, zato mu dam roko skozi ograjico prime me za prst in zaspi...
Seveda pa je na začetku privajanaja na takšno uspavanje zelo protestiral, že ko sem ga položila v posteljico,se me je  z vsemi štitimi oklenil, vendar sem vstrajala, položila sem ga pa čeprav sem bila cela nagnjena v njegovo posteljo, potem sem ga malo božala,... še vedano pa je zahtaval, da sem nagnjena k njemu. Počasi sva prešla na vedno večjo razdaljo med nama in nekega dne sem poizkusila in se odmaknila za ograjo. Seveda je reagiral in protestiral spet z jokom, vendar sem ga nekajkrat nazaj polegla in mu povedala da ne grem kam, tolažila sem ga skozi ograjico, ga božala držala za roko,...
Zdaj pa kot pravim nič ne joka in hitro zaspi, tudi ponoči najprej nekajkrat poizkusim in pa poležem, če se slučajno vstane, včasih je dovolj, da ga samo pobožam. Vendar se tako pogosto zbuja, da je navadno prenaporno zame in ne zmorm vstarajati celo noč, zato pač različno od moje utujenosti, pristane v najini postelji včasih prej včasih kasneje, da se vsaj malo odpočijem.
Vendra vidim, da se splača vstrajati, enkrat bo že znal sam spati.

Učim ga tudi kje je njegova postelja in zdaj že vedno, ko ga vprašam, pokaže pravo, prej je navadno vedno pokazal na mojo, ker je pač tam želel spati.

Kot pravim jaz sem poizkusila že vse, če tudi ta tehnika ne bo pomagala, bova s posteljice odstranila eno stran ograjice, tako da bomo potem imeli eno veliko posteljo. Seveda tega ne želim, ker imam potem moten spanec že zdaj kadar spimo skupaj, ker pleza po meni in zganja vsemogoče samo, da nebi spala.

Vsem želim mirno noč.

byby.


(odgovor članu sandra85)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: mi ne spimo
7.11.2008 9:34:35   
Branka Teržan
IZVIRNO SPOROČILO: Rožica*

Tudi mi ne spimo.
Jaz pa hodim okrog kot cota.

Večkrat razmišljam, kaj je prav.
Pa tudi če je prav, da ga pustiš jokat, ga jaz nikoli ne bom!!!
Mi je pretežko. Bom pač v najslabšem primeru spala z njim, saj dolgo tako ne bo več trajalo to cartljanje...

Prinas ja problem v pomankanju prostora, zato imamo skupno spalnico. Poizkusila sem že vse mogoče, prestavljala posteljico po sobi, spala sva v dnevni (bilo je še slabše, ko je spoznal da sem odšla, je bil nepopisen krik, jok,....),... Zdaj sem njegovo posteljico potavila trdo zraven moje in spimo nekoliko bolje, enkrat je že celo noč prespal v svoji postelji, drugače pa pride k nama včesih šele ob 6:00 včasih že ob1:00.
Zvečer pa ga že nekaj časa navajam zaspati v njegovi postelji, v mojem naročju spije flaško mleka, potem ga še malo stisnem, polubčkam, pocartam (bolj za svojo dušo) in ga odložim v njegovo posteljo, nato se uležem v svojo posteljo.
Mali takoj preveri kje sem, zato mu dam roko skozi ograjico prime me za prst in zaspi...
Seveda pa je na začetku privajanaja na takšno uspavanje zelo protestiral, že ko sem ga položila v posteljico,se me je  z vsemi štitimi oklenil, vendar sem vstrajala, položila sem ga pa čeprav sem bila cela nagnjena v njegovo posteljo, potem sem ga malo božala,... še vedano pa je zahtaval, da sem nagnjena k njemu. Počasi sva prešla na vedno večjo razdaljo med nama in nekega dne sem poizkusila in se odmaknila za ograjo. Seveda je reagiral in protestiral spet z jokom, vendar sem ga nekajkrat nazaj polegla in mu povedala da ne grem kam, tolažila sem ga skozi ograjico, ga božala držala za roko,...
Zdaj pa kot pravim nič ne joka in hitro zaspi, tudi ponoči najprej nekajkrat poizkusim in pa poležem, če se slučajno vstane, včasih je dovolj, da ga samo pobožam. Vendar se tako pogosto zbuja, da je navadno prenaporno zame in ne zmorm vstarajati celo noč, zato pač različno od moje utujenosti, pristane v najini postelji včasih prej včasih kasneje, da se vsaj malo odpočijem.
Vendra vidim, da se splača vstrajati, enkrat bo že znal sam spati.

Učim ga tudi kje je njegova postelja in zdaj že vedno, ko ga vprašam, pokaže pravo, prej je navadno vedno pokazal na mojo, ker je pač tam želel spati.

Kot pravim jaz sem poizkusila že vse, če tudi ta tehnika ne bo pomagala, bova s posteljice odstranila eno stran ograjice, tako da bomo potem imeli eno veliko posteljo. Seveda tega ne želim, ker imam potem moten spanec že zdaj kadar spimo skupaj, ker pleza po meni in zganja vsemogoče samo, da nebi spala.

Vsem želim mirno noč.

byby.



se strinjam jst tut ne morem pustit da se zjoče pa zaspi kot pravjo eni da je treba ne vem sem probala pa mi je šlo kr na jok.

ja pri nas je to trajalo od 9M pa do 2let zedej pa že celo let spi sama. dojila sem jo 19 mesecev in ko je bilo konc je spala celo noč od 9 pa do7 ko je blo treba vstat za v vrtec. tamalo pa sem nehala dojit 14dni pred 1RD ker nismo nič spale se je zbujala na uro in pol do dve uri zdej pa spi od 9 pa do8,30 ko je čas za v vrtec.


_____________________________

Moja pikapolonica Julija 2005.
Moja čebelica Sanja 2007

(odgovor članu Rožica*)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: mi ne spimo
7.11.2008 11:11:49   
naraščaj
IZVIRNO SPOROČILO: blak

Mi smo imeli tudi eno tako obdobje (imel je eno leto in  par mesecev) in to je tako grozno, da te prav razumem. Pravtako se je zbujal, se drl, se dvigoval, dokler ga nismo vzeli k sebi. A da bi vsaj spal potem!! Ni šans! Budnica še 2-3ure in ko je končno zaspal, je pa itak delal tako štalo po postelji, da nismo spali nič! In ker to ni nikamor vodilo, smo ga probali preselit v svojo sobo.
To je pa točn tkokot pri nas, Vse to smo nrdil in je zdej že od sred avgusta v svoji sobi, vendar ni nč bolš (stara bo en let čez par dni). Jst grem v pon v službo in po pravic povem, da ne vem kok bom funkcionirala, ker tole vstajanje in vse to me res že izčrpava. Men na vsak način če za roko držat oz se tiščat, sam ko je pri nama ni nč bolš, se tut skos suče va vstaja, pa zajoka. Ne vem n o kaj je to. Ponoč ne je, ni lačna (ni hotla, ko semdala), dojiva se tut ne več (zadnje 14dni) tole pa traja že v nedogled. moti jo vsak šum, če potegnem vodo na WC, al kar kol, tko, da se vsi prej umijemo preden gre spat. Katastrofa

Maša26, kot, da bi tole jst napisala. Ma mi je prov lažje, ko vidim, da ni sam moja taka. Vsi najini prijatelji majo tko pridne otroke, ki spijo od vsega začetka in se nama čudijo, ker pač ne spimo od cca 4meseca dalje (prej je tut znala prespat celo noč, pa je bla dojena in micena)

Naša sicer zvečer načeloma zaspi kr hitr (položim v poslco in pol se me drži za roko, dokler ne zaspi) sam je problm, ker se pa kr kmal zbudi in pol to počneva v nedogled. Za nameček pa ne velja več ati, ker tako tuli, če pride on, da groza.

_____________________________

Moji princeski: 23.11.2007 Taja
23.6.2010 Ajda

(odgovor članu blak)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: mi ne spimo
7.11.2008 11:41:23   
_andreja_
hmmm kako poznano...naj povem še mal našo zgodbo....

Midva sva se tudi dojila do nekje devetega meseca, potem smo prenehali, ker je zavračal GH in je hotel samo zizat, in sem en dan naredila rez konec dojenja. Čez dan je bilo o.k. da ne omenjam zvečer katastrofa kakšno urico sem bila pri njegovi postelji ga božala, prepevala, kaj vem kaj sem še počela on pa jokal pa na najino posteljo kazal... In pride ati noter reče konec daj ga na posteljo in bo zaspal.. in res zaspal je v trenutku, in tako se me je tiščal da je pomoje komaj dihal, ko je orenk padel v spanec  sem ga dala v njegovo posteljico in smo spali, poli je pa kaj kmalu potuhtal da ga v spanju prenesem in se je že za vsak drežljaj zbujal, ... in tako je nekega dne prvič prespal pri nama, da ne omenjam kako sva bila prve tri noči z atijem zlomljena (tako daleč sva šla, da sva si od bratranca sposodila posteljo (90x200) da jo bova štukala ampka je nisva ker sva se 4 noč že navadila in sva bila zjutraj oba naspana....danes mi ni žal in mislim, da sva se odločila več kot pravilno, mali je ponoči spal, vendar seveda se je kdaj naredilo, da se je zbudil in kaj kmalu je poštudiral da se odzoven na vsak njegov drežljaj in sem se nehala.... če se je zbudil je pač ču nikoli pa ni jokal tudi flaško se je sam navadil poiskati če je bil žejen in naredil par požirkov vode ter jo dal nazaj ... po 14 dneh smo spali vsi kot ubiti....

ne moti me njegovo spanje zraven naju kot tudi atija ne... mislim, da tudi še ni pripravljen da bi ga dali v njegovo sobico in tega tudi ne bomo probavali, čeprav pride novi član... s težavami se bomo ukvarjali takrat in če sploh bodo... bomo videli


edino kar bi lahko naredila je to, da bi ga zvečer vzela v naročje dala mu flaško mleka in se bi na takšen način crkljala tistih 15 minut ko sva se včsih dojila in mogoče ne bi pogrešal moje bližine, probaj in boš videla...jaz se tega takrat nisem spomnila, in ne vem reakcije
 
srečno in ravnaj po svojem občutku (ponoči ko se zbudi ga ne božaj ampak ga pusti, (mogoče mu ponudi par požirkov vode) vendar bodi kot kamen, če spi zraven tebe mu daješ največ kar mu lahko in po mojem mnenju ne potrebuje dodatnega ujčanja, saj te ravno tako čuti...

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

(odgovor članu naraščaj)
Neposredna povezava do sporočila: 29
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





Kako organizirati nepozaben rojstni dan za...
Organiziran rojstni dan za otroke je lahko nepozaben dogodek, ki razbremeni starše in poskrbi za veselje otrok. Izberite...
Pomagajmo ustvariti čarobni december za vse
December je čas topline in obdarovanja, a tudi priložnost za pomoč. Spoznajte čudovite humanitarne projekte, kot so Boži...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?