|
Anonimen -> RE: nosečnost in depresija (20.1.2009 16:04:31)
|
Doživela depresijo in se zdravila pol leta, potem pa sem s pomočjo športa in dobrih prijateljev nekako speljala. Je pa to zelo hudo - pri meni se je kazala v obliki tiščanja v prsih, nespečnosti, nenehnega joka, polega tega sem kar naprej ratvala flekasta po obrazu, telesu......Uhhhhh, hudo, res. Ne bi bila rada še enkrat na tem. To je bilo, ko je bila moja punčka stara eno leto. Lahko bi bila tudi poporodna, ampak mislim da ne, ker sem imela težave že pred nosečnostjo in med njo. Tko da,....Moje mnenje je tudi, da se PREMALO O TEM GOVORI. Škoda je, da je to še vedno tabu tema in se vsi skrivamo za maskami, ker tako ljudje, ki to doživljajo, še bolj trpijo. Ljudje pa, ki ne poznajo tega, se iz tega delajo norca, hitro dobiš vzdevek, da si itak zmešan, itd. To sem jaz od moje mame doživela, tako da......Hudo je, res. Upam vsem, posebno tebi, anonimna, da čimprej splezaš na zeleno vejo. Upam, da imaš vsaj eno svetlo točko, vsaj nekoga, ki se mu lahko zaupaš, ker brez tega ne bo šlo. Priporočam ti strokovnjaka - boš vidla, da to sploh ti tak bau bau. Mogoče vidiš zdaj vse črno, mogoče je vse brezizhodno, ampak nekdo ti mora pokazati pot. Če boš mogla, ali če že ješ AD-je - veš, mamica se mora vsak koliko toliko dobro počutiti, da dodatno ne obremenjuješ še nerojenega otroka, ki čuti vse, kar doživljaš ti. Več škode bi nardila, če bi v nedogled trpela, saj to tvoj otrok čuti. Kar vprašaj kateregakoli strokovnjaka. Sem se bala, da se mi bi zdaj med drugo nosečnostjo to ponovilo, pa sem dobila tak odgovor. Če je treba, je pač treba. Strokovnjaki pa so zato, da ti svetujejo, kako čimbolj omiliti depresijo ne da bi to preveč vplivalo na še nerojenega otroka.
|
|
|
|