|
ronja -> RE: Kaj lahko storim pred porodom? (24.10.2008 12:09:29)
|
Katjuša, stres res dela svoje: meni so tamalo dali na intenzivno za dva dni in tam jo seveda dajo na flašo in ti noben ne predlaga, da bi jo lahko dojila - sem se morala kar sama spomnit, pa se zmenit s sestrami, da so mi dovolile prit probat dojit pred obroki - ampak ti so na 6h podnevi, ponoči pa nič! Itak da se ne more naučit dojit, če probavaš 3-4x na dan! Ampak me je malo potolažilo, ko je ena sestra rekla,da je še vsaka dojila, če je hotela (ker pri nama je bil problem, da se ona ni in ni znala pristavit, jaz sem ves čas spraševala, kaj naj spremenim, ali delam kaj narobe, pa so rekle, da nič, pa da pač traja, da se naučijo...)
In tiste prve 3 dni sem imela kao premalo mleka - bilo bi ga čisto dovolj, če bi bila mala skoz pri meni, ker je takrat pač še kolostrum, ki ga ni v ne vem kakih količinah. No, pediatri so rekli, da ga je premalo in bo zato dobivala dodatek, ginekologinja pa je rekla, da je to normalna količina mleka v prvih dneh in da naj se ne sekiram, da bo že prišlo. In res sem bila potem par dni čisto mokra[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] od mleka, mala se je naučila sesat in 5. dan je začela izključno na mojem mleku ful pridobivat na teži, kar s tistimi njihovimi nikamor ni šlo...
Sicer pa so novorojenčki kar trdoživi, se mi zdi, ne sekiraj se, tudi v naravi bi bili kdaj slabo hranjeni. Nabavi si vse prej, da ne boš imela še te skrbi. (jaz sem kupila par flašk za vsak slučaj, nobene nisem nikoli rabila, ampak vem, da mi ni žal teh par evrov, ker sem bila tako bolj mirna - ne pa da pošiljam lubija to kupovat, ko ne bo vedel, kaj kupit, pa še naj bo rajši z nama tisti čas, mi bolj prav pride...)
Potem sta bili še dve krizi, ko sem se bala, da bom izgubila mleko:
enkrat ko sem se preterala čez vse meje, ker je bil lubi 3 tedne na slulžbeni poti, pa sem imela pač sama tamalo čez + sem se sekirala zaradi tašče, ki naju nikakor ni pustila pri miru + sem delala 3 nadstropno poročno torto za prijateljico + sem pisala seminar... Skratka nič nisem spala in preveč sem se sekirala in takrat sem si res skoz še vmes stiskala mleko in se nalivala s čajem za dojenje. Pa na koncu sem poslala vse skup nekam, nisem šla na tiste seminarje (čeprav je bil moj napisan, sem ga letos zagovarjala), samo na poroko in sem takrat rajši malo dlje spala. Mali ni bilo pa ves čas nič hudega, razen da ni hotela spat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
Drugič je bilo, ko sem se v bolnici nalezla ene trebušne viroze in sem par dni samo bruhala in driskila in nisem mogla sama niti vstat iz postelje. Takrat mi je lubi nosil malo vsake pol ure, da bi zagotovila dovoljšnjo produkcijo in res mi mleka tudi takrat ni zmanjkalo. Je pa težko se ne sekirat, če čutiš, da ga je manj, kot ga je bilo... Ampak res pomaga, če se ne... Pa res ne dovolit, da ti kdorkoli kaj začne najedat o dojenju, dokler sama ne vprašaš, ker kadar si takole na dnu, ti take zgodbe, kako je šlo vse super, prav nič ne pomagajo... Na začetku imajo vse težave, take ali drugačne (samo da jih potem pozabijo, ker je čas brez težav seveda precej daljši...)
|
|
|
|