|
Gina -> RE: goljufija (23.10.2008 20:36:49)
|
IZVIRNO SPOROČILO: sanja nk.
ne razumem te GINA potem pa ti povej kako bi ti kaznovala, kaj bi ga vn zaprla, bi ga pretepla, ne vem pa ti si kot vem učiteljica nobeden ni govoril o ukinitvi kazni samo martretirat ga pa ne misliva in odločila sva se da damo še eno priložnost in kot sem rekla zdej naj mu bo če se pa to ponovi bo PA NEKAJ ČISTO DRUGEGA, in to sam zdej dobro ve , obljubil je da se to ne ponovi midva mu verjameva , sploh ne vem kaj bi rada kaj naj ne bo zdej več najin sin ...............
Ma lepo te prosim, ne obračaj besed! Nikdar nisem govorila o ničemer, kar pišeš. Fenomen vseh fenomenov mi je, kako ljudje iz tega, če napišeš, da se z nečim ne strinjaš, ven potegnejo, da je njihov otrok zanič, ap še oni so zanič, aja kaj si napisala, da je kriminalec, da mislimo, ap še maltretirati bi ga bilo treba, pa še ne vem kakšne pravljice ratajo ven.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Od kod jih jemlješ?
Tudi konkretno sem napisala, kaj bi storila: Isti hip, ko bi ugotovila kaj je kupil, bi tisto romalo skozi okno ali v smeti, v vsakem primeru bi stvar po možnosti fizično polomila, da je ne bi mogel več uporabljati, pa da mene ne bi ta dobra (beri ta neumna) prijela, pa da bi imel edino logično posledico - kar ukradeš, ni tvoje, ti ukradejo nazaj, moraš dvojno plačat s tem da stvari nimaš, pa še plačat jo moraš. Denar bi moral vrniti kakor ve in zna, lahko s svojim delom ali kaj vem čem, njegov problem in zihr nekaj časa ne bi vsmel na pc. To bi bilo vse.
Še to Tanika, marsikateri tisti, ki ste bili strogo vzgajani, ste zašli v drugo skrajnost, kar se vzgoje tiče. Jaz se z mojimi otroki pogovarjam, pogovarjam in pogovarjam. In zato že ta hip vedo, da se krast ne sme, ker smo imeli toliko pogovorov na to temo in predvsem še bolj zato, ker so moji otroci precej odgovorna bitja, ki vedo, da vse kar imaš, si moraš sam ustvarit. Za to, da so samostojni, nespackani in odgovorni sem pa jaz kriva, ker mi je to vrednota. In sem čist zihr, da kradli ne bodo, ker 1. niso niti tolk razvajeni, da ne bi mogli prenesti, če ta hip nečesa nimajo, ker 2. sproščajo adrenalin drugje in tudi zato 3., ker imajo neko odgovornost do reči in staršev, ter tudi do sebe, pa se jim zdi to pod nivojem. Moj 12. letnik, ko sem mu rekla, kaj si misli o nekom, ki naredi to, kar je tale sanjin deček, pa zakaj to naredi, je rekel, da si je fant pač tolk močno želel in da je pač razvajen froc, ki mu je očitno vse dopuščeno. Ko sem ga vprašala ali je to kraja ali je to igra v puberteti, je rekel, da je to oblika kraje - vidiš celo otrok istih let razmišlja precej bolj zrelo.
Kar se tiče odnosa do denarja, pa je tako, tanika... Nekateri otroci so mahnjeni na denar že od rojstva. Takim lahko vse kupiš, pa še sami bodo škrtice zraven, pa vsako reč bodo čuvali do nezavesti in so zelo navezani na materialno. Taki so se rodili, čeprav meni osebno to ni neka res fajn kvaliteta, je skrajnost. S tem, ko jim vse kupiš, jih po mojem še bolj navežeš na materialno, ker jim to rata oblika izkazovanja ljubezni, ne najdejo česa drugega potem. Po drugi strani obstajajo ravno obratni, ki nimajo nobenega odnosa do denarja, nič ne čuvajo, na nič se ne navežejo, taki pridejo na svet. Če takim vse kupiš, jih še bolj oddaljiš od spoštovanja denarja. Zato kupovanje vsega ni nikdar ok, je zelo zelo zanič za moje pojme. Tak otrok ne bo v resnici nikdar kaj preveč srečen, ker tega ne bo nikdar cenil. Niti dela ne bo cenil. Vse mu bo samo po sebi umevno. Sem se ravno zadnjič pogovarjala z eno, ki je v takem okolju, ki ji je vse (materialno) nudilo gor rastla. Je rekla, da je to kot en plastičen nadomestek za ljubezen, za katerega ne veš, da te ne osrečuje, misliš celo da te, ampak te dolgoročno ne, pa da nikdar ne ceniš nič prav kaj dosti. Vse zahtevaš, pa več in več, ampak sreče pa ni. Jaz bi ji verjela. Moji otroci vsekakor nimajo vsega in me niti malo to ne sekira.
|
|
|
|