tanikaa
|
IZVIRNO SPOROČILO: kaya2007
Laž je bila huda moram reči (nekateri bi sicer rekli, da je mali iznajdljiv) ... ampak se pa nikakor ne more meriti s krajo. Vsaj v tem primeru ne. Sin ji je rekel za denar, zgodbica ki jo je natvezil je bila sprejemljiva za oba starša in onadva sta mu ga dala. Ni čakal, da mami odloži torbico, se odplazil do nje, iz denarnice vzel 200€ in potem vse zanikal. To je zame kraja.
se strinjam s temlem...in najprej se je tudi meni zdelo grozno kaj je naredil, potem sem se pa spomnila, da smo tudi mi kaj počeli kar ni bilo v skladu s pričakovanji, moralo, lepim obnašanjem..pa ne zato, ker bi kaj slabega hoteli in mislili, ampak pač tako je bilo. verjamem, da fant sploh ni razmišljal kaj počne in kakšne posledice lahko to ima, pač si je res želel PSP in je "pogruntal" kako lahko pride do njega.
rečite karkoli hočete, ampak mene sploh ne bi skrbelo kako ga kaznovati (kazen ni vedno vzgojna, ne?). jaz bi delala na tem, da otrok dojame, da je vseeno boljša rešitev pogovor in dogovor s starši, da bo naslednjič vseeno raje prišel do njih in se zmenil kako do želene igrače (si jo npr. nekako prislužil).
torej, naložena kazen je zame čisto dovolj, bolj je pomembno, da se ustvari nadaljni odnos, ki bo temeljil na zaupanju med otrokom in starši.
Bravo, bravo, bravo. Popolnoma se strinjam.
Če bi jaz kaj takega storila, bi me moja mama tako kaznovala, da bi še danes pomnila. Verjemite. Mela sem gestapovsko vzgojo. Točno tako, kot opisuje Gina. Sori Gina, to je prvi tvoj post, s katerim se ne strinjam. Pa te zelo rada berem. Moja mama je bila ful stroga. Za vsak prekršek so me doletele najhujše kazni. Tudi tepena sem bila večkrat. Prevečkrat. Verjemi. Še ko sem jih mela čez 20. Pa sem vedno naredila iz principa kako pi..zdarijo. Ker sem jo na ta način kaznovala. Ja, ker je ona mene, sem jaz njo. In ni ji bilo večje kazni kot to, da sem naredila nekaj, kar ni bilo ok.
Zato se tudi pri vzgoji svojega sina držim načela, da se ob prvem "prekršku" najprej zmenimo skupaj za kazen, razložimo zakaj ta stvar, ki jo je naredil ni vredu in kako bi bilo prav, da bi ravnal. In verjemi, veliko več dosežem v vzgoji, kot je dosegla moja mama, kajti zelo redko se zgodi, da ga fant drugič isto uštima, kot ga je prvič.
Zame je vzgoja medsebojno zaupanje in pogovor, tudi takrat, kadar otrok stori nekaj, kar ne bi smel. Kajti zavedam se, da tudi jaz velikokrat naredim napako v odnosu do otroka. In takrat, ko to napako spoznam, vedno grem do sina in mu to napako priznam in se mu opravičim. S tem se otrok uči, da priznanje napake ni noben bav, bav in tudi oprosti mu ne bo težko reči, ko bo spoznal svojo napako.
< Sporočilo je popravil tanikaa -- 23.10.2008 17:48:33 >
_____________________________
Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________
|
Natisni
. 
(prevoz za eno ekskurzijo). 
