|
Anonimen -> RE: Inekcije proti krčnim žilam na nogah (24.10.2008 21:21:29)
|
Jaz sem dala skozi injekcije in operacijo.
Kar se tiče injekcij; dobila sem jih pri 17 letih tako, da se komaj spomnim.
Potem sem šla na operacijo pri ca 27 letih. Skupaj s sestro. Operirana sem bila obe nogi. Operacija je bila klasična, zdaj delajo lasersko. Mislim, da pri klasični operaciji potegnejo ven žile (vsaj tako so rekli), pri laserski pa razbijejo strdke oz skurijo. Nisem pa sigurna.
Klasična operacija je trajala kako uro ali dlje, se niti točno več ne spomnim, en mesec v povojih, 6 mesecev smo mogle nositi še tiste vroooooooooče žabe. Kasneje sva imeli obe bolečine zaradi prerez v dimljah, ki naredijo pri operaciji, da zaustavijo krvavitev. Sestri so se ponovno naredile žile, vendar v tistih predelih, ki jih prej ni bilo. Nekaj tudi meni. Čeprav je pred leti rekla, da na operacijo ne gre nikdar več, je pred kratkim omenila, da bi šla spet. Ima pa zelo hudo obliko krčnih žil. Samo mi imamo dedno, vsi v družini imamo probleme.
Vem pa za par primerov, ki so se jim naredile dve ali tri izrazitejše žile (izstopile) in so jih z operacijo uspešno opravili in tudi ponovile se niso več. Mislim, da je to ali imaš okvaro lahko bolezensko (doživljenjsko) s stalnimi problemi ali slučajno, ki se ne ponovi več.
Na laserski operaciji je bil tudi moj mož, čeprav tega nima nihče v njegovi družini. Naredile so se mu zaradi službe, stoječe delo na vibriranih tleh. Ker je bila operacija laserska je nekaj doplačal, ampak je bilo okrevanje dosti hitrejše, povijanje ca 14 dni in nič drugega. Ni mu bilo potrebno nositi žab.
Jaz vem, da lepih nog ne bom imela nikdar, za operacijo sem se pa odločila zgolj zaradi srbenja žil na določenih mestih, katere sem spraskala do krvi. Tukaj je stanje boljše, v nosečnosti pa je udarilo drugam. Bala sem se celo, da se mi naredijo rane, ampak na srečo sem jo odnesla brez tega. Zaenkrat, čeprav mi stanje niha.
Sestra je imela že rane pred operacijo, ker pa ima hudo obliko, nosi (tudi poleti) kompresijske (tahude) nogavice. Muka, ni kaj.
Mož se pa kar pohvali, da mu je boljše. Zamenjal pa je tudi delovno mesto.
Na operacijo je potrebno zelo zelo dolgo čakati, mislim, da okoli leto ali dve. Če imate še kakšno vprašanje, vprašajte. Če se bom spomnila, bom odgovorila, ali pa povprašam.
|
|
|
|