|
blaža -> RE: splav (21.10.2008 8:53:52)
|
Ko smo šli v Postojno s kolegi na pico, sem opazila, da krvavim. Noseča sem bila 9tednov. Ginekologa imam v Izoli, pa sem se oglasla na urgenci v Postojni, ko smo ravno bili tam. Čakala sem približno tri ure z možem in ta starejšim sinom , da me je pregledal ginekolog, ki je bil prej v porodni. Ko me je pregledoval, mi je pravil: Evo tu je plodek. Jaz sem ga dvakrat vprašala, da če vidi utrip, pa je preslišal vprašanje in mi kazal plod. med pregledom me je brisal z tamponi in sem vprašala, da od kje tolko krvi?! Pa ni nič rekel. Na koncu je samo rekel, da če bo, bo, če ne pa ne, da narava sama poskrbi kot je treba.
Drugi dan je bila nedelja in mi ni dalo mira pa sem rekla možu, da naj me pelje v Izolo na urgenco. In takoj mi je prvo pogledala utrip in mi rekla, da žal ni utripa. Tistemu kretenu se ni dalo ukvarjat z mano in se me je na tak način rešu. Pol me je vprašala, da če želim ostat notri do pondeljka, ko naj bi imela abrazijo, pa nisem želela, ki sem imela še enga otroka doma in nisem hotla da bi se mu mož zmišljeval, da zqakaj mamice ni.
drugi dan, ko sem čakala, dapridem na vrsto za poseg, mi je vse skupšaj že padlo v nožnico. Če bi čakala doma, po navodilih tistega g iz Postojne, bi mi padlo na vc-ju doma ven vse skupaj.
Kos va šla domov iz Izole, sva se ustavla pred cerkvico na Markovcu in sem, mislila spustit dušo od žalosti. En večer prej sem bruhala. Verjetno je odmrl že v osmem tednu, tako so vsaj rekli, ni pa se videlo zakaj je odmrl.
Nisem še dala vsega skozi, vsake toliko me še prime žalost, čeprav je minilo že dve leti od tega( 11.11..06) in mi v posteljici spi sinek, ki je star osem mesecev. Tudi tisti, ki mu je nehal biti srček, je bil moj otroček.
Sedaj imam dva fantka in sem srečna, čeprav ...
naj povem samo še to, da sem preden sem imela ss, sanjala, da sem v omari našla malega okostnjakca, velikega par cm. Sanje so bile moreče in so se uresničile. En teden pred ss, ko naj bi plod odmrl, sem sanjala, da me ena hudobna ženka stiska za trebuh in da kričim na pomoč, da mi bo zadušila otroka. Noč preden so mi naredili abrazijo, sem sanjala lonček s kaktusom, na kaktusu dve modri cvetki spominčice, samo lonček v katerem je bil kaktus, je imel odlomljena ročaja.
|
|
|
|