misamuk
|
Hojla, jst sem danes nastopila 11t. Prvič mi je zaslabilo v 6t in sem samo z močjo volje preprečila, da nisem pobruhala pol aviona Od takrat dalje je bilo 3 tedne nevzdržno, sem jokala od vsega hudega. Seveda doma na bolniški, ker se premikat nisem mogla od slabosti, ful velikrat bruhala, pomagal ni čisto nič, razen morda ogromne količine zelo hladne Cedevite. V 10t je pa začelo poačsi ponehavat (sem šla nazaj v službo). Zdej je hudo samo še popoldne in zvečer, ampak ne bruham več, samo slabo pa rata za crknit Pa seveda energija na nuli, možgani na 10% sposobnosti, zjutraj ne morem spat, čez dan bi samo spala. Ampak vse to bi nekako pregurala, samo da mi neha bit slabo. Računam (UPAM!!! ), da še kak teden, potem se bo pa umirilo. In čakam dan, ko ne bo več slabosti, mam občutek da bom začela spet živet Res, tko je ena že gor napisala, teh par tednov je hudo za umret, nekdo, ki tega ni sprobal, si ne more predstavljat. Tut mene je parkrat spreletelo, da bi vrnila "paketek", sam da bi se vse skup nehalo, tok hudo je blo. In si nisem mogla predstavljat kako bom zdržala še 3 tedne, me je panika grabila, ko sem samo pomislila Ampak evo, smo zgural, še malo pa bo čisto mimo (priznavam mejo 12t in se o več sploh ne želim pogovarjat ).
|