|
mumu -> RE: zakladi marčevk 2 (15.11.2008 21:15:00)
|
Tale članek sem zdela brala pa mi je zelo zanimiv, mogoče bo zanimal še katero drugo
Alergija na hrano opredeljuje neugodne učinke hrane, ki se pojavljajo pri občutljivih ljudeh.
Pojavijo se zaradi imunskih reakcij, ki jih sproži določena hrana. Alergija lahko nastane na mestu stika (ustni alergijski sindrom), lahko pa je prizadetih več organskih sistemov - organov: prebavila, koža, dihala, srce in ožilje. Diagnozo alergije na določeno vrsto hrane potrdimo z vbodnimi testi, dokazom specifičnih protiteles IgE ali provokacijskimi testi. Osnovno načelo zdravljenja je odstranitev hrane, ki sproži alergijsko reakcijo.
Za nastanek preobčutljivosti za hrano (alergije) je pomembno, kako se določena hrana prebavi, razporedi po prebavilih in kako globoko prodre v ali skozi stene prebavil. Za pravilno prebavo in preprečevanje vdora makromolekul ima človek celo vrsto fizioloških (naravnih) in imunoloških (obrambnih) mehanizmov, ki preprečujejo vdor tujih beljakovin (odgovornih za nastanek alergije) iz hrane v organizem. Antigeni (protitelesa), ki nastanejo ob stiku s temi beljakovinami, pa se nemoteno »sprehajajo« skozi steno črevesne sluznice. Običajno se organizem navadi na njih, kar je že genetsko določeno. Pri ljudeh, ki so dedno nagnjeni k alergijam, pa se organizem ne more navaditi na te antigene. Tako nastanejo različne oblike imunoloških reakcij in s tem alergije.
Prehranski alergeni, ki povzročajo alergije, se s starostjo spreminjajo. Tako so v zgodnjem otroštvu najpogostejši alergeni:
- kravje mleko, jajca, in arašidi.
V kasnejšem obdobju (po 4. mesecu) pri postopnem uvajanju v prehrano so najpogostejši alergeni:
- žitarice(riž, koruza, oves, pšenica)
- sadje (breskve, kivi, pomaranče, mandarine, lešniki, orehi …)
- zelenjava (predvsem paradižnik, stročnice: fižol, leča, grah in soja ter arašidi),
- ribe in raki (posebno škampi).
V novejšem času ugotavljajo in opisujejo zelo pogosto alergijo na lateks (naravna guma) in navzkrižne reakcije med lateksom in sadjem, zlasti bananami, breskvami, melonami in orehi. Navzkrižne reakcije pomenijo, da človek, ki je alergičen na en alergen, npr. pelod breze, odreagira z alergično reakcijo, tudi če uživa jabolka ali kot že prej opisano, ob stiku z lateksom. Obstaja še veliko možnosti alergij tudi na druga hranila in snovi. Vzrok za to je posebna beljakovina – epitop, na katero je lahko posameznik alergičen. Vsebujejo jo številnia hranilia in preobčutljiv organizem jo vedno spozna za »sovražno«. Podobna zanimivost je npr. da človek, alergičen na kostanje, zaradi navzkrižne reakcije na sme jesti tudi banan, prav tako ljudje s senenimi alergijami, občutljivi npr. za pršico, ne smejo uživati rakov.
Osnovno načelo zdravljenja alergije je, da naj bolnik ne uživa hrane, ki mu škodi. Paziti mora tudi na navzkrižne reakcije. Pomembno je, da ne uživa hrane, ki vsebuje konzervanse, aditive in umetna barvila. Ob morebitni akutni alergiji s sistemsko prizadetostjo, ki lahko ogrozi življenje (koprivnica, anafilaktični šok), uporabljamo posebna zdravila; ADRENALIN - »stiska« krvne žile in onemogoča izstop vazoaktivnih snovi, nastalih ob stiku alergena z mastocitom (ena od celic, odgovorna za alergično reakcijo, vsebuje histamin), ki se ob tem poškoduje. ANTIHISTAMINIK – veže na sebe sproščeni histamin iz razpadlega mastocita in onemogoča njegovo delovanje. KORTIKOSTEROIDI - stabilizirajo (učvrstijo) mastocitno membrano - opno.
Alergija na hrano je najpogostejša v otroškem obdobju, zlasti v prvem letu življenja. Zato je pomembno, da otrok v tem zgodnjem obdobju ni izpostavljen alergenom. Dojenje je osnovni pogoj za zdravje otroka, zato tudi materam odsvetujemo pitje kravjega mleka in uživanje jajc, saj se omenjene beljakovine - epitopi lahko izločajo tudi z materinim mlekom.
Damir Dabranin, dr. med.
specialist pediater
|
|
|
|