Predporodna depresija - vodi v poporodno?

Predporodna depresija - vodi v poporodno? (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod

Sporočilo

Anonimen -> Predporodna depresija - vodi v poporodno? (6.10.2008 9:15:52)
Čau, [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image] in ostale. Bliža se datum mojega drugega poroda. Do zdaj sem bila izvrstne volje in novega življenja sem se veselila. Ta vikend pa me je zagrabila huda žalost.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Skrbi me, da bom "vse pokvarila". Da se z možem in prvim otrokom ne bomo imeli več tako fino[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. In da se bo ponovila moja skoraj neskončna otožnost, ki je sledila prvemu porodu. Pa se vsi skupaj pripravljamo na novega člana, ogromno se pogovarjamo, gledamo knjige, filme, otroku govorimo, kako majhen bo dojenček, pa da bo na začetku veliko spal in jedel, pa da ga bo treba potolažiti, ko bo jokal, tako kot smo njega,... Skrbi me, da bom prvega otroka zapostavljala in da bo to občutil in da bom povzročila trajne posledice. Ne vem, na primer vidim na kakem plakatu otroka z očkom in me spreleti, da zdaj pa ta velik ne bo več samo moj otrokček, da bo moral stvari, v katerih sva uživala skupaj, početi z drugimi. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Bojim se, da bom kakšno stvar v njegovem razvoju ali vzgoji ponevedoma spregledala, da bodo pomembne odločitve namesto mene zanj sprejemali drugi. Skratka, skrbi me praktično vse. Prvič sem bila najprej po porodu kot rožica. Potem pa se mi je sesul svet, ko so mi povedali, da sta se prijatelja razšla. To je bil v bistvu zame signal, da svet ni popoln in da nikoli ne veš, kdaj bo vsega lepega konec. In me je skrbelo, ali bom znala poskrbeti za dojenčka, se bova z možem še naprej razumela, ali bom uspela pravično razdeliti vso ljubezen, ali bom otroka uspela vzgojiti vsaj tako dobro, kot so moji starši mene,... V glavnem, ta moja otožnost ni trajala le nekaj dni, ampak kar nekaj tednov, mesecev[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]. Nič drugega se ni kazalo, samo zaskrbljena sem bila in jokala sem kot dež. Ko sem se odločila, da grem po strokovno pomoč, je otožnost začela plahneti. Psihično sem se po prvem porodu kar dolgo pobirala. Otrok je bil nedonošenček s kupom manjših težav. Vedno sem dala vse od sebe, pa tudi moj mož. Trajalo je kake pol leta, da smo se resnično privadili novemu življenju. Zdaj dobesedno uživamo. No, zdaj se bojim, da bi se zgodba ponovila. Bolj kot vse na svetu si želim psihično uspešnejši začetek. A se bojim, da bo ta moja otožnost že pred porodom nekako napovedala poporodno depresijo. Vem, da je nihanje razpoloženja v [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image] običajno. Imate vseeno kakšen nasvet, kako se lahko psihično utrdim, da me ne doleti kaj hujšega?

Pikica76 -> RE: Predporodna depresija - vodi v poporodno? (6.10.2008 9:24:07)
Hvala enako. Se bojim istih stvari kot ti. Ampak se tolažim z mislijo, da nisem več isti človek, kot pred prvim porodom. Nekako sem se spremenila in gledam na svet z malce več potrpljenja in odpuščanja. Bojim se: - da bom celo leto doma in bom pogrešala službo in socializacijo - ponovnega izčrpljujočega dojenja - kako se bom posvečala drugemu otroku - kako se bom posvečala možu - kako bom prišla že spet v kondicijo in si vrnila postavo s katero bom zadovoljna - kdaj se bom že spet naspala - kdaj bom končala magisterij - .... In si vedno rečem, samo da preživimo prve 3 mesece po porodu pol bo pa vse kul. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Zato si bom že zdajle obljubila, da gremo decembra na vse prednovoletne žure pa naj stane kar hoče. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

girly -> RE: Predporodna depresija - vodi v poporodno? (6.10.2008 11:33:23)
Anonimna, če si bila v tako hudi stiski že po prvem porodu, nikar ne odlašaj in se obrni po strokovno pomoč. Depresija, tudi poporodna, je bolezen in kot taka se da tudi zdraviti. nobene potrebe ni, da trpiš tedne, celo mesece, če pa se da zelo lepo pomagati. Potoži svoji G, kako je s teboj, obrni se na osebnega zdravnika, kar ti je pač lažje, a nikar ne misli, da si zaradi teh občutkov slaba mama! Povej tudi možu, kako je počutiš, zaupaj svoja čustva in občutke ljudem, ki so ti blizu in jih imaš rada. Mogoče ti bo pomagala tudi, da si narediš nekakšen urnik, kjer si zabeliš čas, ki ga boš preživela z prvim otrokom (samo z njim, naj kakšno urico za novorojenčka poskrbi mož), kdaj se boš posvetila samo novorojenčku (mogoče, ko je starejši v vrtcu), kdaj si bosta z možem vzela čas sabo zase (ko otroka spita, mogoče za kakšno urico nanju popazi kakšna babica). Bolj strukturiran urnik ti bo dal tudi občutek varnosti, saj boš za vsak dan približno vedela, kaj te čaka in bo manj negotovosti, obenem pa boš vedela, da si vsak dan našla čas za vsakega člana svoje družine. Mogoče lahko začneš pisati tudi dnevnik, v katerega boš zabeležila vse svoje občutke, izlila iz sebe vse hudo. Tako ti bo mogoče lažje. Ampak predvsem ne pozabi nase, posveti kakšno urico na dan tudi samo sebi in nikar ne odlašaj s strokovno pomočjo, če veš, da je potrebna! Srečno!

Lalica1 -> RE: Predporodna depresija - vodi v poporodno? (6.10.2008 12:48:23)
Razumem te. Tudi mene skrbi ali bo moja prva hčerkica prikrajšana. Sigurno bo, ker je že sedaj, ko prestajam strašne slabosti. In tudi jaz se sprašujem ali bom imela dovolj ljubezni za oba otroka. Verjetno bom, vendar se mi ne zdi fer, da je en otrok na račun drugega prikrajšan. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ko to pišem.... Sigurno pa sem samo en človek, ki bom po porodu morala svoj čas deliti na dva dela, kar pomeni manj časa za enega. Ob večerih me kar stisne pri srcu in hčerkici govorim, kako rada jo imam, da je moj srček samo njen in da je moja največja ljubezen. Sicer si drugega otroka želim in hočem, da ima hčerka še nekoga v svojem življenju, vendar... Je pa res, da je na koncu odvisno od nas, da se noben otrok ne bo počutil zapostavljenega in bosta oba vedela, da sta ljubljena. Moramo biti optimistični in se potruditi za svoje otroke. In vem, da se bomo!!!!!! Kar pa se tiče depresije, ne vem kaj naj povem. Meni se bolj zdi, da preveč premišljuješ o tem in ti strah ne da miru. Probaj se prepričati, da imaš sedaj več izkušenj, da ne bo konec sveta če dojenček joka, in da imaš pravico tudi ti biti slabe volje. Včasih pomaga že kakšen pogovor, da ti v prihodnosti posije sonček. Ker konec koncev se sami odločimo ali bomo gledali naprej z optimizmom ali pesimizmom. Zvrhan koš sreče in mirnih misli ti želim!!!

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (6.10.2008 13:12:39)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

bina30 -> RE: Predporodna depresija - vodi v poporodno? (6.10.2008 13:25:08)
Jaz bom marca 09 zopet rodila in med mojima otročkoma bo samo 15m razlike. Tudi jaz se ukvarjam s takimi mislimi, kako bom....bo Žiga prikrajšan,....bom drugega tudi lahko imela taaaaakoooo rada kot Žigca... kako bomo šli na sprehod, saj bo ta večji star komaj 15m.... 100 misli.... Potem pa si mislim, bo že. Tudi moj partner mi stoji ob strani in me potolaži in mi reče, da bomo skupaj zmogli, da nam bo še lepše. Tudi kolegici, ki imata tako razliko med otroci me vzpodbujata in moram reči, da jima sedaj, ko imata 2 otroka stvari dosti bolje tečejo. kot je rekla že ena pred mano, čas si drugače, bolj premišljeno razporediš, uvedeš neki red in razmišljaš pozitivno ter se veseliš, da lahko imaš dva otroka!!!!!

Piruri -> RE: Predporodna depresija - vodi v poporodno? (6.10.2008 13:37:21)
Mislim, da so vse te misli normalne...saj zato vendar smo mame, da nas neprestano kaj skrbi...po moje bi bilo hudo takrat, ko bi nam bilo za vse to vseeno...mene je "strah" žensk, ki mi rečejo, da se preveč obremenjujem in sekiram... Sama se sicer pred rojstvom prve nisem obremenjevala, potem pa kot da bi postala čisto druga oseba...zdaj pa ko pričakujeva drugega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]...sva že načela debato o "morebitnem" tretjem... Verjamem, da nam bo ljubezen uspelo porazdeliti na vse dele in vsakemu pravo mero...tako bodo tudi naši starejši otročki postali bolj samostojni...in predvsem vam polagam na srce, poskušajte jih čimbolj vključit v dejavnosti povezane z nego dojenčka...pa četudi je to samo podajanje plenic ali kremice za ritko...tako boste lahko z obema otrokoma izkoristile skupni čas...pa pravljice in igranje lahko tudi mičken dojenček spremlja iz bližnje košare (četudi s podkožnim razmišljanjem)... Tudi sama mislim, da se z drugim in vsemi nadaljnimi otroki čas bolj kakovostno porazdeli in se določenim stvarem da večjo prioriteto...

Pacota -> RE: Predporodna depresija - vodi v poporodno? (8.10.2008 23:21:43)
...Jaz pa recem, da ne mores dati svojemu otroku lepsega darila, kot to, da mu podaris bratca ali sestrico. Vso zivljenje bosta povezana, tudi ko mam in ocetov enkrat vec ne bo! Travme ne morejo biti globoke, saj se jih tudi me ne spomnimo! Sama si ne znam zamisliti praznine, ce ne bi imela sestre! Je pa od zacetka res zahtevno, ko je starejsi ljubosumen... Ampak sem prepricana, da ima vsak stars za vsakega svojega otrocka "popoln paket popolne ljubezni", noben paket ne more biti manjsi ali drugi vecji, ceprav se tega bojimo. Le pokazati moramo to vsem in prepricana sem, da bo vsaka taka mamica, ki ze zdaj posveca pozornost temu, to znala kar sama od sebe! No moj necak je od bratca starejsi 15mesecev in si izbori vso pozornost zase[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], tako da mora sestra prav paziti, da je dobi dovolj tudi mlajsi.

Pacota -> RE: Predporodna depresija - vodi v poporodno? (8.10.2008 23:29:07)
Aja...lani mi je po prehitrem rojstvu umrl otrocek, zato sem morala (na zeljo gin, da se preprica ce sem prebrodila) letos, ko sem spet noseca, obiskati psihologinjo v porodnisnici. Razlozila mi je, da so poporodni depresiji se posebej izpostavljene tiste nosecke, ki se z depresijo soocajo ze v casu nosecnosti. Tako mogoce vseeno ni odvec, ce omenis razpolozenje svoji gin, ce si res zalostna.

Kerensa* -> RE: Predporodna depresija - vodi v poporodno? (8.10.2008 23:38:39)
IZVIRNO SPOROČILO: Pikica76 Bojim se: - da bom celo leto doma in bom pogrešala službo in socializacijo Lahko greš prej v službo (prej zaključiš porodniški dopust in greš delat za 4 ure/dan), za običajno socializacijo pa je dovolj, da nisi 24ur /dan zaprta med 4-mi stenami. - ponovnega izčrpljujočega dojenja Otroka lahko hraniš z umetnim mlekom. - kako se bom posvečala drugemu otroku Toliko, kolikor ti bo ostalo časa in toliko, kolikor se ti bo dalo oz. kolikor boš (še) sposobna, če se nočeš sforsirati (vsaj prve tedne). - kako se bom posvečala možu Toliko, kolikor ti bo po dveh otrocih, (najmanj) polovici gospodinjstva in (morda; vsaj) polovični službi še ostalo volje. - kako bom prišla že spet v kondicijo in si vrnila postavo s katero bom zadovoljna 75% jih prisega na dieto in telovadbo, 20% jih ima še dolgo tako postavo kakor 1 dan po porodu, 5% ima pa srečo in sploh nima teh težav. - kdaj se bom že spet naspala Če boš otroka hranila z umetnim mlekom, potem lahko že prvo noč, ko prideš iz porodnišnice (otroka bo pa mož porihtal). - kdaj bom končala magisterij Odvisno, koliko ti še manjka do konca.

annya -> RE: Predporodna depresija - vodi v poporodno? (9.10.2008 8:31:43)
Vidim da imaste ena zelooo preveč časa in nato študirate razne neumnosti...jaz vam priporočam kakšne konkretne sprehode z playerjem v ušesih...če imate čas se nekako zaposlite, ne pa da samo slabo študirate...uživajte raje v nosečnosti, in mislite POZITIVNO na to čudovito bitjece ki ga nosite pod srčkom...vse stvari se bodo uredile same od sebe,sam ne komplicirat!!!Bodite srečne [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image]

Nina00 -> RE: Predporodna depresija - vodi v poporodno? (9.10.2008 11:21:27)
Če gre za depresijo, ne moreš kar začet razmišljat pozitivno. Tudi stvari se, v tem primeru, ne porihtajo kar same od sebe. Če človeka obletavajo razni strahovi in skrbi, se je boljše z njimi soočiti, kot pa jih pomesti pod preprogo, ker tam prav lepo rastejo in nato spet butnejo na plan. Boljše je o vsem razmisliti in, če se človek ne čuti kos problemom, poiskati pomoč. To je lahko mož, mama, prijateljica ali pa strokovna pomoč. Če gre za depresijo, ob ostali nujno tudi to zadnje! Vsekakor povej G ali osebnemu zdravniku, kako se počutiš in prosi, da te napoti naprej. Najbolje še pred porodom. Srečno!

Stran: [1]