ronja
|
Kaj pa če bi pogledali iz druge strani? Slovenija bo dobila še enega otročička, ki ga sicer morda nikoli ne bi bilo - glede na to, da sta bila nezaščitena 2 leti in imela vsak dan spolne odnose, pa je otrok prišel šele zdaj, čeprav sta oba v najboljših letih, očitno nista strašno plodna in je torej zelo verjetno, da če bi čakala še kar nekaj časa, na koncu sploh ne bi mogla imeti otrok in bi bila med tistimi, ki vsak mesec čakajo, ali bo ali ne... Ali ni tako boljše? (sploh če bo on vesel) Super je, če oba skupaj načurtujeta otroka, se zmenita vse prej in potem takoj rata, midva sva imela to srečo, ampak je nimajo vsi. In zato so variacije in raznozrane nenačrtovane zadeve lahko dostikrat boljše kot pa preveč planiranja - nikoli ne veš, mogoče je to njuna sreča, mogoče pa sta si podzavestno oba želela otroka... V nekem filmu sem slišala stavek: "Če bi bilo samo toliko otrok, kot si jih moški želijo, bi že zdavnaj izumrli ". Zato ne obsojam, čeprav se sama ne bi tako odločila oz. sva se skupaj za do zdaj vsakega otroka, pa tudi za kasneje sva se že pogovarjala, da tudi ko zaključiva kariero, če se bo zgodilo kljub zaščiti, ga bova pač obdržala. O otroku sta se s fantom že pogovarjala in si ga je želel (ni povedala, kdaj, ampak na splošno ni proti temu), splava si že prvič ni želela it delat, jo pa čisto razumem, da se v taki situaciji tako odločiš, ker sem tudi sama imela prometno nesrečo in mi je potem zamujala menstruacija, sicer je bilo to zaradi izgube krvi in so bili testi nosečsnoti negativni, pa seveda sva tudi bila striktno ves čas zaščitena, vendar pa nikoli ne veš - nobena kontracepcija ni 100%. In takrat mi je bilo grozno, ker sem vedela, da bi morala it delat splav (operacija pod rentgenom v predelu medenice ni ravno nekaj, kar bi bilo brez posledic za otroka...) Tak da - jaz je ne obsojam: ona ni kriva za tiste, ki ne morejo zanosit, navsezadnje je bila ena od njih - 2 leti sta se trudila za , tudi tako lahko gledaš... Meni se zdi spontani splav lažji od umetnega (če sta v približno istem času, ne če si že 4 mesece noseča in je potem kaj narobe, tisto je gotovo težje), ker se ne odločaš sam - nimaš nobene krivde in izbire in odgovornosti, da se boš odločil narobe... Ta misel me je tudi držala gor, ko sem imela ss - boljše to, kot pa umetni, hvalabogu, da mi ga ni bilo treba imet...
|