|
kalypso -> RE: || pričakujemo Novembra (18.11.2008 8:16:20)
|
IZVIRNO SPOROČILO: ursula3
Ja seveda, če ne vemo vzroka, je psiha. To poslušam že od 16 leta naprej al pa živci. Dejmo no, tko pač je....
Lej, vse lepo in prav, valda, da če živiš stresno življenje, to vpliva na marsikaj, ne samo na zanositev. Ne moreš pa primerjat stresa v službi z mislijo na dojenčka. V bistvu, js takrat ko pomislim na malega angelčka, ali pa se spomnim na svojega sina, ko je bil še dojenček, sem najmanj v stresu. takrat sem mirna tak ko nikoli in čutim neko toplino in veselje. Torej nisem v stresu.
Veš, me najbolj moti, ko te nekaj matra, pa se končno po parih mesecih človek odloči, da gre k dohtarju. In vse kar majo za povedat je: "Hja, kot se meni zdi, živite vi precej stresno, malo vam živci nagajajo, potem pa se vam tole dogaja..." To je bil odgovor na moje stanje, ko sem se že cela prestrašena prikazala pri zdravniku, zato ker sem mela prebavne motnje. Dejte no, 20 let so hodli v šolo zato, da so mi na podlagi ne-vem-česa rekli, da sem pod stresom. Come on, trenutno sem srečna kot še nikol prej, mam poštimano življenje, živimo na svojem, imam dobro službo, radi se mamo - believe me, sem mirna kot fikus v dnevni sobi.
Za vse stvari na svetu pa res ni kriv stres, pa tud živčki ne. Dejstvo je, da vsak mesec ovulacija ni primerna za zanositev (sem nekje prebrala, da jih je v 1 letu nekje 3-4 - take, ki so dovolj "dobre") torej... Živci? Don't think so, vsaj ne vedno.
Se pardoniram vsem tistim, ki ste tole brale v upanju, da sem kaj pametnega napisala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
|
|
|
|