|
AnamarijaDim -> alkoholizem (26.9.2008 16:54:52)
|
Pozdravljene!
Z mojimi starši smo dogovorjeni, da oče, ki sicer rad pogleda v kozarec, ko se napovemo na obisk, ne pije. Če pa pride domov pijan, pa sem mami prosila, da mi iskreno pove situacijo, da ne hodimo.
Sama sem celo življenje živela ob alkoholu (dedek in potem še oče), gledala nasilje, poslušala vpitje, v spominu imam tisti smrad po alkoholu in svojega sina želim pred tem seveda zaščititi.
Lepo in jasno sem jima povedala – obema, da je njuno življenje pač njuno, naj delata kar želita, ker dogovorov se tako ne držita (mami je obljubljala, da ko se ji vnuček rodi, da neha kadit, oče pa, da se bo poboljšal kar se alkohola tiče ampak oba še nadaljujeta svoje početje), da pričakujem pa, da se mi vsaj iskreno pove: OK, pil je, ali pil sem, vem da smo dogovorjeni, da ko pije –m, ne pridete na obisk in to je vse. Bom sprejela, samo da ne hodimo zastonj in se potem obračamo in smo slabe volje, ko že enkrat pridemo.
Ampak ne. Danes smo bili dogovorjeni, da pridemo na obisk, gremo prej iskat in pripeljemo še nov računalnik, ki si ga je mami kupila, da ga moj dragi poštima, naloži gor vse kar je treba in potem prespimo tam. Res smo se vsi veselili, da bomo malo skupaj, da bo malček malo z babi in dedkom itd.
In prej kličem mami, da se dogovorim, kdaj se zmenimo in se najprej javi oče in sem ga slišala da je pil.
Dal mi je na telefon mami, ki sem jo vprašala, če nismo dogovorjeni, da danes pridemo in zakaj je spet pijan in ali je prišel pijan že domov, ali je pil doma. Pa je rekla, da oboje in ga takoj začela zagovarjat, češ, saj ni tako hudo pijan. Seveda sem bila fajn razočarana, ker je vedel, da pridemo in ne vem zakaj je šel pit. Še bolj pa me je razžalostilo, ker me mami hoče prepričat, da ni mrtvo pijan, saj je samo nekaj malega spil[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image],bolj ko ji skušam razložit, da ne maram, da moj sin vidi dedka pijanega in da nočem, da se maje pred njim in ga voha, bolj ga ona zagovarja, češ saj ni veliko spil, pa kaj kompliciram, pa da je nekaj pojedel zdaj (češ, če je jedel, se pa ne bo videlo da je pil), itd. In potem, ko sem rekla, dogovorjeni smo da ne prihajamo, ko je v hiši kdo pijan, začne jokat. Vedela sta oba, da pridemo, če že ni on toliko, da bi se zadržal, bi lahko bila ona toliko, da bi ga opozorila, naj ne pije, če pa že nič od tega, pa vsaj sprejela da nas ne bo, ne pa da mi tako obtožujoče in v joku govori da kompliciram zaradi malo pijače. Ja ne vem no. Zdaj se pa jaz počutim obupno, ker ona spet joka in je najbolj boga.
Ko se je enkrat prej napil in prišel ves potolčen domov in ni prišel na srečanje ob rojstvu mojega sina, ker ga je raje zapil s kolegi, je bila vsa objokana in jezna in odločna, da to se pa ne bo več dogajalo, da zdaj je pa dovolj. Pa sem ji predlagala da gresta skupaj na svetovanje, pa naj gre na zdravljenje in podobno.
No, edino kar se je izcimilo iz tega je bilo to, da sta se ga čez kakšen teden skupaj napila.
Jaz ne vem več kaj naj naredim. Ne maram pa, da se vsakič, ko se kaj takega zgodi, da ne pridemo kot smo dogovorjeni, ker je alkohol zraven počutim kot da sem jaz tista grda.
Ma ne vem no.
Kako nekdo tretji vidi to situacijo?
|
|
|
|