|
aluš -> RE: Drugi otrok- Da ali ne? (26.9.2008 9:07:40)
|
Pri nas razlike 6 let in pol.
Ta prvi otrok je bil pravi obup. V glavnem nič ubogal, prehrana problem od prvega dne ko je prišel na svet. Me je minilo, da bi še kakšnega imela. Pa še mož je delal po cele dneve. Tako, da sem rekla, da je dost eden, če bom mela še enega se bom samo drla na oba. Tega nočem. Pa še služba je bila tako, tako. Noseče če se je le dal takoj adijo.
Potem je prvi fantič postal starejši, uboglivejši, v glavnem težave so minile. Kar naenkrat sem imela preveč časa. In ugotovila, da ga preveč kontoliram, da ima preveč moje pozornosti, v glavnem, da mu s tem, da imam ves čas samo zanj škodujem. V bistvu sem se zavedala, da mu ne pustim "dihat".
V istem času je zanosila že v tretje moja sestra, pa se nama je z možem (kar glih preč obema naenkrat, ne vem, prej nisva nikoli ne vem kaj debatirala, da bi imela še enega) "zaluštalo. Sva šla v akcijo, in ratalo takoj.
Tako velika razlika ima prednosti in slabosti. Men je bilo fajn. Ker sem šla naspana, spočita v boj z novim dojenčkom. Pa obema sem se prva leta res lahko maksimalno posvetila.
Odnos med njima je tako: v glavenem ima večji druge interese kot mali (šola, šport 3x tedensko). Ko smo skupaj se igrata skupaj, počitnice niso problem, pač malo gledam, da je tako, da je za oba oz. vsakega nekaj.
|
|
|
|