indigo otroci

indigo otroci (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček

Sporočilo

dory -> indigo otroci (15.3.2005 12:26:53)
Hehehe...men se bo zrolal tazga mulca ukrotit...sploh ne vem kako pristopit...mi hitr kaksen zivc kam uide :):)-

Anonimen -> indigo otroci (15.3.2005 12:34:21)
Saj, Teja, potem, ko je malo večji, je za spoznanje bolje. Včasih celo kaj razume. Ko ima svetle trenutke.

Pajaca -> indigo otroci (15.3.2005 12:37:20)
No pa sem si vzela čas in prebrala te indigo otroke.... ko da bi brala nas ko smo bili v šoli. Zdaj bom poklicana v šolo, bo rekla ja vaša punca je pridna pa zadovoljna, pa vse zna, ampak veste pod mizo se plazi pa riše zvezdice v zvezek pa moti pouk s tem, sem jo uprašala pa je 5 dobila... sploh ne vem kaj bo.... pa bom rekla, ja gospa če je pa indigo... pa ona ja razumem vas..... HALO!!!! Če bi tovarišica znala stvar predstaviti zanimivo, se ne bi otroci tako obnašali... a zdaj mamo izgovor... moj je pa indigo. OK sem si resno vzela čas in podčrtala stvari v članku, pa imate tle moje komentarje.... :sloncek:Na svet pridejo z občutkom, da so kraljeve visokosti in se temu primerno pogosto tudi obnašajo. :sloncek: ha ha in kdo jim da tak občutek.... vsi skačemo okoli njih, ko da so prvi otroci na svetu in vse jim vtaknemo v rit.... že prvi dan benetton kar naenkrat ni več dober za njih, :sloncek:Imajo probleme z absolutno avtoriteto :sloncek: Jaz jih imam tudi..... razen v službi, kjer šef ima absolutno avtoriteto ali nekaj podobnega. Doma pa to ne obstaja, vsaj pri nas ne. :sloncek:Nekaterih stvari nikakor ne počno, zelo težko jim je npr. stati v vrsti. :sloncek: Ha ha kdo pa rad stoji v vrsti.... :sloncek:Ne odzivajo se na »discipliniranje« in na »občutke krivde« (»Čakaj, da pride oče domov in izve, kaj si napravil.«) :sloncek: Otroka moraš kaznovati takrat ko nekaj naredi in ga ne strašiti z očetom. Kazen pa mora biti taka da otrok občuti neko obžalovanje. Pa tudi oče kaznuje, mami grozi mi je mem. :sloncek:Ne vedo, kam z energijo. :sloncek: Kdo pa ve??? Saj zato se pa moramo več ukvarjati z njimi. Jih peljati na izlete in usmeriti v kakšen šport ali pač dejavnost ki jih zanima. :sloncek:Hitro se dolgočasijo, videti je, kot bi imeli majhen razpon pozornosti:sloncek: Pravzaprav je to problem preveč vsega.... otrok ki ima samo dve igrači se ne bo nikoli hitro dolgočasil ker se bo znal zamotiti z neko navadno kuhovnico.... mi pa turimo na tone igrač in seveda se naši otroci ne znajo igrati.... saj se jaz tudi ne znam odločiti kaj bi jedla če mi daš 20 jedi na mizo.... britvica kam češ past.... :sloncek:Upirajo se avtoriteti, če ta ni demokratična:sloncek: az tudi!!! :sloncek:Učijo se z lastnim raziskovanjem, upirajo se čisti miselni akrobatiki ali golemu poslušanju:sloncek: Edino pravilno. Otroku moraš stvar dokazati in ne mu le razlagati. Kako bo otrok vedel da je voda mokra, če mu nikoli ne pomočiš roke v vodo???? :sloncek:Ne morejo sedeti pri miru:sloncek: Bogi moj otrok.... že v genih ima to.... midva tudi nikoli ne moreva imeti riti predolgo na stolu. Sicer pa to tudi mi in naši starši in še nazaj nismo mogli.... tipična otroška zadeva. Zakaj sedeti pri miru, če je še toliko stvari za raziskat. :sloncek:Pustite jim možnost izbire – pri vsem:sloncek: Ni šans.... če je zunaj -5 ne bo šla ven v poletni oblekici in japankah!!!! :sloncek:Ne podcenjujte jih – nikoli.:sloncek: To se strinjam, a to je pri vseh otrocih. :sloncek:Ne silite jih, da se izučijo poklica, ki je v vaši družini že tradicija, ali da prevzamejo družinsko podjetje:sloncek: Zakaj že???? To se mi je vedno zdela bedarija. :sloncek:Ti otroci zahtevajo od nas, da družinsko življenje zares prakticiramo, ne pa samo idealiziramo:sloncek: A zahtevajo preveč???? A se nismo zato odločili za otroke, da bomo živeli družinsko življenje.... jih imamo le zato, ker jih imajo vsi??? Ker to pričakujejo od nas??? :sloncek:Otroke moramo naučiti misliti, ne pa jim povedati, kaj morajo misliti.:sloncek: HALO!!! Ja kaj pa drugega??? A me bo poklicala pa rekla, mami Jaka bi pa spal z mano, a naj mu dam al ne??? Nekaj mojih komentarjev... tu sem nehala brati, ker se mi ni dalo več!!!! Sem se našla tu notri in vse svoje prijatelje in sošolce in vse ki jih poznam. Taki so otroci vedno bili in vedno bodo in zato niso nekaj posebnega ali nekaj čudnega. Taki so otroci. A rabijo nekaj avtoritete, ker pač obstrajajo neka pravila življenja. Nekako jih je potrebno naučiti reda in discipline... a ja vzgojno in z pogovarjanjem, zakaj je to tako, ne pa z diktaturo. Lep pozdrav INDIGO PAJACA

dory -> indigo otroci (15.3.2005 12:37:30)
Aja..celo posteka kaj in kako :)..no to pa je tolazba ;)

dory -> indigo otroci (15.3.2005 12:44:31)
Uau Pajaca...tazga otroka kot indigo Pajaca pa res ne bi mela :)-:)-

Pajaca -> indigo otroci (15.3.2005 12:49:49)
Kaj veš... mogoče bo pa Maj indigo, pa ga boš mela.... pa še trmoglav bo kot so ovni/bikci (ne vem kaj je a oboji so trmasti). Ni kaj težka bo, a če so naši starši zmogli, bomo pa še mi

dory -> indigo otroci (15.3.2005 12:56:51)
Ja ce grem po tvojih slonckih me kar mine vzgajat tazga mulca :(:((:((

nejcko -> indigo otroci (15.3.2005 13:16:57)
Pajaca, si me prav nasmejala s temi svojimi odgovori in moram reči, da se kar nekako strinjam s teboj. No, jaz sem obiskovala štorkljine delavnice "Vzgoja iskrivih otrok", ker recimo, da imam tudi jaz enega takega doma. Pa niti najmanj zato z njim ne delamo po kraljevsko, tudi absolutne "demokratične" vzgoje nimamo... Dejstvo je, da so ti otroci resnično "drugačni", a zato nič manj otroci, ki potrebujejo dosledno vzgojo, avtoriteto, potrebujejo pa ob sebi nekoga, ki jim bo tudi omogočil in jih razumel, da so "drugačni". Veliko bi lahko napisala, ma bo predolgo. Torej, na delavnici so nas predvsem učili delati na sebi, spoznavati sebe, se opazovati, kako ravnamo v odnosu do takega otroka, ker nam šele spoznanje lastnega jaza pomaga razkriti, zakaj prihaja do konfliktov s takimi otroki. In če verjameš ali ne, marsikateri starš je odkril, da je tudi sam karakterno zelo podoben svojemu otroku, in ker + in + dasta - je konfliktnost logična. Ker otroci so naše ogledalo. Ampk to itak velja za vse otroke. Naj navedem samo en primer, kjer se je "iskrivost" mojega otroka najbolj izkazala. Jeseni so ljubljanki vrtci imeli kros. Čez 100 otrok je teklo, eden, ki je prej in potem nenehno tekal, pa krosa ni in ni hotel teči. Ja, to je bil moj otrok. Edini med sto in več otroki, ki je ostal za štartno črto in se ni niti najmanj sekiral. Ker je bil pač najmlajši, so mu tokrat pogledali skozi prste, pohvale itak ni dobil. Ne vem, zakaj ni hotel teči, nikoli ni povedal... kaj bo prihodnje leto, ne vem. Seveda me skrbi ta njegova nečrednost, neprilagodljivost, uporništvo, če hočeš. A kaj naj storim? Kaj bodo storili drugi z njim, kaj bo z njim v življenju... Verjemi, ni biti lahko starš takemu otroku. Veliko se pogovarjam z njim, vse ve, vse razume, a ko pride do določene situacije, spet prevlada tista prvinskost v njem. Verjemi, veliko raje bi se skupaj z njim skrila v povprečnosti, ki teče kros....

Pajaca -> indigo otroci (15.3.2005 13:37:26)
Kaj pa če gledš iz "lene" variante... zakaj bi tekel z drugimi.... sem najmanjši in itak bom zadnji, pol me bojo pa zafrkavali in a ni bolje da sploh ne tečem. (Jaz sem kros enkrat prehodila, ker se mi ni dalo tečt... pa sem šla ko na sprehod... vsi so se drli name naj tečem, jaz sem pa mirno šla naprej... ha ha zafrknla cel sistem ker so me čakali, a kaj čmo... zakaj bi se matrala če bom itak zadnja) Vsak otrok ima vsaj enkrat svoj "kros" in prav je tako. Mene bolj skrbijo ovce.... ti gredo za drugimi in če padejo v slabo družbo, bodo le sledili.... tvoj pa bo mogoče rekel... HALO to ni ok.... in imel bo moč da gre od slabe družbe.... zakaj??? Ker je ostal na startu, ker ni ovca, ker je upornik, ker misli s svojo glavo.... al je bil pa sam len pa se mu ni dal. Jaz nočem ovce.... hočem da misli s svojo glavo. Ji bo težko, a kaj čmo.... bo že šla skozi življenje... ne po ravni a po ovinkasti poti. Drgač pa po moje vsak najde svojega otroka in sebe med iskrivimi otroci

viv_ -> indigo otroci (15.3.2005 13:49:32)
Po premisleku in posvetu :sloncek: bi tole teorijo lahko nadgradila še v drugi barvni smeri in sicer da imamo tudi rdeče :hudicek: otroke. To so pa tisti ki: - svoje ugotovitve radi potrjujejo (recimo, natančno ve, kaj je v kuhinjskem predalu, pa vsak dan vsaj 3x to preveri ipd.) - z vztrajnostjo in doslednostjo ti jih uspe nekako držati na vajetih skozi osnovno in večino srednje šole - ko misliš, da si kot starš uspel in vzgojil enega "povprečneka" mladinca, ki gre pri 18-ih s sošolci v Savudrijo na morje pa te doma v nabiralniku pričaka presenečenje - kartica iz Nord kapa. Sedaj pa vprašanje? Ali me je moj otrok zafrknil in je rdeči :hudicek: ali pa so imeli zelo slabega profesorja za geografijo?

Pajaca -> indigo otroci (15.3.2005 13:59:40)
Torej ta analiza je bila zelo konstruktivna.... Rdeči :hudicek: res obstajajo. Žal je tako.... Poleg teh preverjenih zadev, pa sumimo, da so ti otroci: - nagnjeni h klepetanju, seveda večkrat takrat, ko so se stvar naučili in preverjajo tovarišico, ali jih bo uprašala ali ne.... pa pol pokasirajo par +++ saj so le rdeči :hudicek: - izredno inteligentni in čeprav stvari še ne zastopijo čisto ok, se vseeno sliši smeh iz njihovega kota, ko mama reče očku, danes pa nič ne bo - po pošti z Nord kapa te čaka še email, da ga je vedno zanimalo kako zgledajo riževa polja.... Ja ja rdeči :hudicek: so pojem zase.... in verjeli ali ne... res obstajajo. :(( Mogoče vam bo uspelo ukrotiti vašega indigo otrok... in ga pripeljati do poklica, žene/moža, 3 otrok, avta in barke.... a če vam uspe pripeljati vašega rdečega :hudicek: do mature, riževih polj in sončnega zahoda na Baliju:morje:... še vedno ne boste vedeli kaj bo pripeljal domov.... :modri: ali :roza: ali kaj tretjega Definitivno je najbolje misliti, da je otrok čisto ok... sam da ni rdeči :hudicek:

Pajaca -> indigo otroci (15.3.2005 14:00:47)
Viv drgač pa itak.... kriv profesor, ker ni povdaril koliko km je med Savudrijo in Nord kapom. :hudicek:

viv_ -> indigo otroci (15.3.2005 14:02:27)
Pajaca, konec koncev je pa oboje na morju :) to je bilo pa bistvo izleta ...

nejcko -> indigo otroci (15.3.2005 14:18:27)
Sej, Pajaca, ti si tudi iskriva, jaz tudi... tudi jaz nočem ovce za otroka, ker tudi jaz nisem ovca. Zato pa vem, kako težko je včasih, ko te ljudje ne sprejmejo, te ne razumejo... tega pa svojemu otroku ne privoščim. O.K tisti kros, tudi jaz ne maram laufanja... ampak je skoraj vsak dan nekaj in včasih se kar bojim it v vrtec po tamalga, ker ne vem, kaj me spet čaka (ja, vaš je pa spet to in to, pa tega ni hotel, pa to je naredil). Potem pa tko zgleda, kot da sem slaba mama, ker ga ne morem v red spravit. Ampak naš tamal živi v nekem svojem svetu, še sama dostikrat ne vem, kako naj se mu približam in najbolj hecno je, ker on vse prizna in čisto flegma gleda na vse stvari, me posluša, reče, da me razume, v naslednji sekundi pa isto stvar spet naredi. Drugače pa se načeloma tale beseda "iskriv" zelo fajn sliši in res konec koncev lahko v vsakem otroku najdeš kakšno tako lastnost in si ponosen, da imaš doma bodočega genija. Jaz pač na to gledam malo drugače. Trenutno se pač bolj ukvarjamo s postavljanjem "mej", ker jih je pač treba enkrat postaviti in ker vem, da bo prav kmalu šel tudi v šolo, ga želim navaditi, da pač včasih hočeš-nočeš moraš bit ovca, pa če se s tem strinjam ali ne. Če bo pa enkrat genij bo pa to tko ali drugače.

Anonimen -> indigo otroci (15.3.2005 14:22:29)
Saj ne gre za to, da bi pa zdaj z indigo varianto opravičevali vedenje naših otrok. Da bi jih pač tja uvrstili in to je to. Nikakor. Gre samo za to, da se o tem senanimo in dopuščamo možnost, da obstaja tudi taka razlaga napredovanja razvoja človekovih možganov. Dopustiti možnost, da več glav več ve. Modrih ali rdečih.

nejcko -> indigo otroci (15.3.2005 14:30:06)
Viv, zdaj, ko berem tvojo teorijo, pa se čedalje bolj nagibam k temu, če tud moj tamal ni bolj rdeč kot indigo... Je pa konc koncev res čisto vseeno, kakšne barve so al pa niso... naši so in radi jih imamo in jim pač po svojih najboljših močeh pomagamo, da bodo čim boljš vozili skozi življenje. Res je pa fino, da veš, da pač tvoj otrok ni edini tak... mene to kar nekako tolaži.

Anonimen -> indigo otroci (15.3.2005 20:54:38)
Se popolnoma z viv strinjam. Včasih so bili hiperaktivci in jih je bilo potrebno "korigirati", zdaj pa so indigo, nekaj posebnega in sploh in oh!

nejcko -> indigo otroci (15.3.2005 22:46:02)
Selena, tole pa ne bo držalo. Hiperaktivnost je (dokazano) bolezen, zato je zelo nesramno in neodgovorno vsakega malo bolj živahnega otroka označiti za hiperaktivca. Sicer pa je živahnost le ena izmed značilnosti indigo otrok, ki pa ni niti nujna, tako da...

frutka_ -> indigo otroci (15.3.2005 23:17:46)
Nejcko popolnoma se strinjam s teboj. Otroci so otroci! :duda: VSI so iskrivi, vsak dan se jim odprejo nova obzorja,očke postanejo bolj okrogle,išče, prilagaja, raziskuje, proučuje,...in po mojem mnenju niso potrebne nevem kakšne teorije, da to pri otroku začutiš. Le prisluhniti je potrebno njegovim potrebam ter slediti razvoju in si malce vzeti čas ter zaplesati z njim in v njegov svet... Opredeljevati otroke na rdeče in indigo v smislu kot je pajaca napisala: "Ja, moj pa je indigo! Uau! Zdaj pa razumem!" Se mi zdi po eni starni nesmiselno, ker je otrok individum in takega posebnega, najlepšega ga je potrebno sprejeti. Če verjameš, da je otrok indigo potem akšen bo! Takšnega vidiš v svojih očeh in s tem ne dopuščaš možnosti, da je morda drugačen... Če pa pogledam po drugi strani da je smiselno in da razumem zakaj starši rečejo, da je indigo pa je morda zgolj zaradi nerazumevanja otroka in zatekanja k tej teoriji, ko si že obupan. Podobno kot vera. V nekaj pač moraš verjeti! Ne mi zameriti. Moje veselje so otroci! Neizmerno rada delam z njimi. Ampak bistveno pri spoštovanju in sodelovanju z otrokom in posledično vseh ljudi se mi zdi da ne opredeljujemo ljudi na način moj je beli, tisti črni, oni še ne ve kaj bi... Otrok je otrok s svojimi potrebami, ki jim je potrebno prisluhniti, malo kdaj odškrcniti, jim spet dati krila, pa jih malo zavrteti...all you need is love...:love:

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2]