|
katka28 -> RE: Aprilski srčki 2008 II. del (16.10.2008 12:46:31)
|
Malecka poskusi z vitamini in minerali bos vsaj nekaj naredila, da si ne bos ocitala, da si ti kaj kriva. Drugace pa po mojem mnenju so to faze v razvoju. Vsi smo meli kdaj svoje muhe v otrostvu pa smo sedaj cisto v redu. Kaj pa ce povprasas svojo pikico kaj bi jedla in ti pove ji to naredis ali potem poje?
Vitaminsko mineralni dodatki:
[image]http://www.zdrava.si/images/pixel_trans.gif[/image] Vitaminsko-mineralni dodatki so lahko odlična pomoč, kadar prehrana naših otrok ni dovolj redna in kakovostna ali kadar se potrebe po vitaminih in mineralih povečajo, na primer v jesensko-zimskem času, ko najpogosteje obolevajo prav otroci. Starši se danes vedno bolj zavedamo, kako pomembni so vitamini in minerali za ohranjanje zdravja in vitalnosti nas in naših otrok. Zato je v naših lekarnah povpraševanje po vitaminsko -mineralnih dodatkih vedno bolj pogosto, ponudba izdelkov pa vedno bolj raznolika. Po nekaterih raziskavah naj bi se tako z vitamini »sladkala« že kar polovica otrok, starejših od treh let. Je mogoče otrokovim dnevnim potrebam po vitaminih in mineralih zadostiti z ustreznimi
živili ali je treba prehrano bogatiti z vitaminsko -mineralnimi dodatki, smo povprašali
Karmen Ambrožič Štefe, mag. farm. iz Lekarne Stražišče.
Vedeti moramo, da človeški organizem sam ni sposoben proizvajati vitaminov in mineralov. Če otroci uživajo uravnoteženo prehrano, dobijo vse potrebne vitamine in minerale ter dodajanje vitaminsko-mineralnih dodatkov ni potrebno. V državah s slabimi ekonomskimi razmerami pa so znane številne avitaminoze kot posledica pomanjkljivega vnosa osnovnih živil. Posledica tega so bolezni (rahitis, pelagra, beriberi, skorbut). V ekonomsko razvitejših državah prihaja le do delnega pomanjkanja vitaminov ali hipovitaminoz. Pomanjkljiv vnos s hrano ali pomanjkljiva absorbcija sta najpogostejši vzrok pomanjkanja vitaminov in mineralov, kar lahko povzroči motnje metabolizma in številne bolezni. Vse številnejši so podatki, da uživamo nekakovostno industrijsko obdelano hrano, ki je bogata z energijo, a vitaminsko in mineralno prazna. Cilj staršev naj bo, da otrok dobi vse potrebne hranilne snovi z uravnoteženo prehrano, saj te ne moremo nadomestiti s prehranskimi dodatki.
Poseganje po vitaminsko -mineralnih dodatkih je utemeljeno pri neuravnoteženi prehrani, odklanjanju določenih hranil (na primer sadja in zelenjave ali mesa), pri otrocih v obdobju intenzivne rasti (povečana potreba po kalciju in vitaminu D) in pri otrocih, ki se intenzivno ukvarjajo s športom. Kako vemo, da otroku primanjkuje vitaminov in mineralov?
Zelo težko je ugotoviti, ali je določena motnja posledica pomanjkanja vitaminov ali mineralov. Največkrat pomislimo na pomanjkanje vitaminov pri utrujenosti, razdražljivosti, nagnjenosti k infekcijam in pomanjkanju teka. Točno diagnozo pa lahko postavi le zdravnik. Med ljudmi velja prepričanje, da so vitamini skrita zakladnica zdravja in da jih ni nikdar preveč. Ali so vitamini lahko tudi nevarni?
Hipervitaminoza je motnja v delovanju organizma, ki jo povzroči jemanje prevelikih odmerkov nekaterih vitaminov. Vitamine, topne v vodi (C-vitamin in vitamini skupine B), težko predoziramo, ker se odvečna količina izloči skozi sečila. Večjo nevarnost predstavljajo vitamini, topni v maščobah (A, D, E, K), ki se v telesu kopičijo. Zlasti moramo biti previdni pri vitaminu A in D. Še posebej nevarna so predoziranja z vitaminom A, ki lahko vodijo do oslepitev in celo smrti. Na tržišču se zadnja leta pojavlja vse več vitaminskih pripravkov za otroke, prijetnega okusa po sadju ali čokoladi, zanimivih oblik, ki so videti kot bonboni. Kaj hitro se lahko zgodi, da otrok namesto dnevno priporočenega odmerka pogoltne preveč »bonbončkov«, zato staršem priporočamo, naj strogo upoštevajo navodila o doziranju in hranijo izdelke izven dosega otrok. Kako lahko okrepimo otrokov imunski sistem pred jesenjo?
Za krepitev imunskega sistema otroka naj veljajo načela zdrave prehrane z optimalnim
vnosom vseh osnovnih hranil: ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov in elementov v sledovih (oligoelementov). Predvsem ne pozabimo na pomembno vlogo vitamina C. Najbogatejši vir vitamina C so različne vrste sadja in zelenjave. To so zlasti šipek, črni ribez, jagode, plodovi citrusov (limone, pomaranče, mandarine), listnata zelenjava, paprika, paradižnik in krompir. Če so otroci neješči, so dobrodošla tudi umetna nadomestila, ki pa morajo biti strokovno izbrana in pravilno uporabljena. Pripravkom, ki vsebujejo umetna barvila, ojačevalce okusov in konzervanse, se poskušajmo izogibati. Upoštevajmo starost otroka in priporočene dnevne količine hranil, prav tako najvišjo raven vnosa, ki je ne smemo prekoračiti. Pred uporabo vedno preverimo rok uporabnosti in ne pozabimo izdelka hraniti na predpisani temperaturi. Vir: ABCzdravja, September 2006
Avtor: Maja Kos
|
|
|
|