ronja
|
Sorry, tehnofil, samo ta izraz me je pa zelo zmotil. Pa niti ne mislim razlagat naprej zakaj, ampak deljenje žensk na vredne in nevredne na podlagi papirja,... Če bi me moj moški obravnaval kot priležnico, če bi živela na koruzi, potem niti ne bi bila skupaj. Skrajno nespoštljivo. hehe, ankica, se podpišem, ampak tehnofil pač ne verjame, da se imata lahko dva res rada in čutita ljubezen in globoko zaupanje en do drugega, ne pa potrebe po tem, da bi si to obljubljala pred pričami. Meni je zelo všeč, da mi lubi verjame tudi brez prič, včasih tudi brez besed in obratno. Se mi zdijo take obljube neka bolj intimna zadeva . Ne vem pa, zakaj je zdaj še z mano, glede na to, da ni nič podpisal oz. kaj ima od priležnice, s katero ne sme ... po vseh tehnofilovih pravilih bi moral že zdavnaj spokat pa je še kar tu . Meni se zdi skrajno podcenjujoče do mojih možganov, da bi si morala želet poroke in bi mi to moralo predstavljat varnost. Pa od kod ta ideja? Saj valjda toliko zaupam v svojo izbiro, da sem ga izbrala zato, ker mu zaupam brez papirjev... Ni mi pa jasno od kod prepričanje, da se vse ženske želimo poročit . Če bi se s kom poročila, bi se z njim, ampak mam pač rajši opremljeno kuhno pa živce spočite za tamalo, kot pa da bi to šlo v eno žurko... Sva rekla, da mogoče enkrat ko bova že 20-30 let skup, otroci bojo odrasli, za štos . Je pa hecno, da so me vsi 3 fantje, s katerimi sem bila, že vprašali, če bi se poročila z njimi ...
|