Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II
kaj pa ti- je teb življenje težko, naporno?
Kakor kdaj.
Vcasih se mi je zdelo, da bo z leti bolj enostavno, da ga bolj obvladas, ker si starejsi, imas vec izkusenj in vec ves. Zdaj se mi zdi, da je postalo bolj kompleksno in vcasih zelo tezko. Kaj pa vem.
Zelo podobno razmišljam. Mal sem zmatrana od življenja . Po moje je to zato, ker sem čist hiperaktivna in se sploh ne znam ustavit, oz. nimam glih neke strašne šanse, da bi se, razen kadar zbolim. V vsakem primeru sem strašansko vesela, da živim v Evropi, da ne trpim pomanjkanja, o tem sploh ni dvoma. Samo to zmeraj ne pomaga v praktičnem lajfu, ko ti milion obveznosti visi nad glavo, ti pa si čist hin..... To ne pomeni, da mi lajf ni ok. To pomeni zgolj to, da ga zdaj malo bolj realno gledam, kot sem ga včasih. To pomeni tudi to, da se učim biti malo bolj sebična, ker včasih tega pojma nisem poznala sploh, saj mi je tako življenje precej lažje.
Drugače je pa tako, karin, da smo mi živeli zelo podobno kot opisuješ. Moja mama je delala kot pri norcih, sploh ne štekam, kako je zmogla vse. Pustimo fotra, ki je v službi res fejst garal, ampak doma pa glih ne. Pa nismo imeli nobenega denarja sploh - mi salame nismo videli celo moje otroštvo po moje 3x skup. Ampak moja mami je bila en srečen človek. Že navsezgodaj zjutraj je prepevala, ogromno se je smejala in ni dajala občutka, da ji je kaj hudega v lajfu. Ona je bila srečna, ker ni bilo vojne, ker smo imeli za jest in dvoje parov hlač, pa ker smo imeli toplo v stanovanju, pa da je imela službo, pa moža in otroke, ki jih je ljubila. Pa glih tako ni bilo babic za čuvanje in podobnega. Samo a veš, če vprašaš mojo hčer, ko bo velika, sem skor zihr, da bo glih tako rekla, da smo ves čas delali ko pri norcih, ker smo bajto gradil, pa da nismo imeli glih ne vem kolk denarja, pa da jih ni nobena babica pazila in pomagala, ampak da je ona imela vse kar je rabila. Pa če si vprašal mojo mami, bi enako rekla za svoje otroška leta.
Jaz mislim, da ima vsaka doba v zgodovini neko svojo osebno noto. Prej so bile vojne, pa so bili srečni že če jih ni bilo, potem smo bili srečni, ker smo imeli za jest in za oblečt, zdaj imamo vse, pa tudi dovolj časa za preseravanje in iz tega vidika si zmišljujemo in zahtevamo, da je vse po naše, družba je postala zahtevna, vse več moramo ustvariti in vse več si želimo. Pričakovanja drugih do nas so postala velika. In če hočeš nekako normalno funkcionirat v družbi, moraš presneto veliko nudit in dajat. Lahko pa ostaneš doma, rečeš da se "v tem svetu ne znajdeš" ali kaj podobnega in živiš tako, kot so živele naše mame ali babice ali prababice. Pa nisi nič profitiral, ker si samo prestavil napor na drugo področje dela. No, tako jaz to vidim. Meni se vse skup pač zdi življenje. In ja, meni je naporno.Samo tak je pač lajf, itak ti ne preostane nič drugega kot sprejet to. Včasih se mi ni zdelo tako zelo, sploh ne. Samo potem se pa počasi malo prekuriš, ker leta in leta tak tempo ni glih neka zdrava zadeva. Starejša kot sem, bolj dojemam življenje tako. Znajti se moramo, vsak po svoje in vsak tako, da si naredi lajf čim bolj enostaven. Je pa to včasih težka naloga, to pa čist zihr.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
! 
