Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (Polna verzija)

Forum >> [Zanositev] >> Želimo si novega člana



Sporočilo

miska2004 -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 11:00:12)

Zdravo bejbe, čist tko me zanima, iz radovednosti - koliko vas je zaupalo svojim staršem in staršem fanta / moža, da imate problem z zanositvijo??
Midva svojim nisva povedala, pa se trudiva že od januarja 2004. Full bi jih rada presentila, ampak zadnje dni pa razmišljam, da bi jim kar povedala, da vsaj ne bodo spraševali oz. razpredali, kako bi bilo fino imeti vnučka zdaj, ko so še pri močeh pomagat itd.
Po eni strani bi jim povedala, da ne bodo mislili, da misliva samo nase ali da še nisva dovolj zrela za :duda:, po drugi strani si pa ne želim, da naju bodo spraševali "kako pa kaj napredujeta, je že kaj novega bla bla". Že tako je dovolj hudo, da sama razmišljam o tem, in moj fant, ne pa, da bodo o tem razmišljali še starši, pa da bo še njim treba razlagat.. in nekak težko razlagam tako intimne stvari, sploh fantovim staršem (npr. da je fant oddal spermo ;) ), ne vem, mal čudno bi se počutila.

Mal preveč sem se razpisala, no pa saj vem, da me razumete.

Kakšno je pa kaj vaše mnenje / vaša zgodba?



Tina76 -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 11:09:45)

Pozdravljena!

Midva z mojim sva povedala kako in kaj in naju razumejo, spodbujajo in hvala Bogu tudi ne "gnjavijo" preveč. Stvari so jasne in s tem živimo. Tudi ni nekega "joj kak se mi smilita" odnosa. Res sva zadovoljna da sva jim povedala. Je pa to po moje čisto odvisno od narave vsakega posameznika. Jaz sem zaradi ICSI postopka in večkratne odsotnosti morala povedati tudi v službi kar pa mi ni preveč "dišalo" a sem morala.


Lep pozdrav in uživaj v nedeljskem sončku!:rozica:

Tina



CUKRČEK -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 11:14:56)

Ojla,
midva sva se trudila eno leto in nisva nikomur zaupala tega, da nama ne rata. Je pa res "naporno" da te vsak , ki ma pet minut časa, sprašuje, kdaj bo kaj prijokalo. Še posebej, če se zaradi tega sekiraš.





pika74 -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 11:15:55)

Midva jim dolgo nisva povedala.
Trudiva se od junija 2000 (ko je bila hiša pod streho :bravo:). Sej veste, najprej štalca, pol pa krauca ;). No, pa ni šlo tko enostavn:(.

Pa sva dolgo molčala o tem problemu in prenašala vse zoprne namige, češ, kdaj bosta pa vidva kaj naročila.... blablabla. No, en mesec nazaj sem pa jaz imela operacijo (laparoskopijo in histeroskopijo), sem pa povedala doma, ker nisem hotela, da bi bla potem panika, če bi blo karkoli. Pa moram rečt, da mi je kamen padu dol. Zdaj mi ni treba več poslušat tistih vprašanj, kdaj bomo zibali... zdaj imam mir. Vejo, zakaj ni otrok. Razumejo naju. Prej sva pa nosila breme in ves čas sem imela občutek, da si mislijo, da sva komot in da zato nimava otrok. Zdaj lažje diham.

Midva sva torej povedala po 4 letih in pol neuspelega poskušanja.

Lp
:metulj:



Urska61 -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 11:16:31)

Lep sončen pozdrav!
Midva sva povedala le mojim staršem, njegovim pa ne, ker preveč pretiravajo v vseh stvareh. Hočejo sicer dobro, ampak vem, da bi kar naprej spraševali, pa smilila bi se jim in vem, da bi se zelo sekirala zaradi tega. Mislim, da bi naju to še bolj obremenjevalo, zato jim nisva povedala. Moji pa ne napihujejo stvari, mama mi celo lahko marsikdaj svetuje, zato sem se odločila, da jim povem.

Urška :)



baguSka -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 11:17:17)

Ja pr nama tud vsi vejo da delava pa da ne rata...:ups::ups: Jst sm sicer bl tih, ampak je moj tak gobc da vedno naglas govori in se hit zareče:..greva domou delat otroke.. Sicer se potem na ta račun smejimo, ampak vsi bližnji vejo da je res.:)-



ameli -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 11:21:15)

Midva sva se za :duda: trudila 3 leta in šele nato povedala mojim. Pa tudi zaradi tega, ker je bilo toliko "heca!!" na ta račun (a bosta s palico hodila na govorilne ure!!!!!!!!:((:((). Potem je bilo vse sram! Ko sem sedaj "čudežno" zanosila me prav tako ne upajo dosti spraševati. Jih je verjetn še bolj strah, da bi bilo kaj narobe, kot mene.
Po eni strani je lažje, če poveš, da te ne zafrkavajo, po drugi stani pa sem si vedno mislila, da je to pač najina stvar in kaj jih pa briga!



Pia73 -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 11:23:42)

Pri nama je bilo tako, da nam je prvič ratalo v prvo, drugič tudi v tretje pa je sledil s.s., tretjič pa je spet ratalo v prvo pa je spet sledil s.s. Za prvi s.s. so vedeli le redki, za drugega pa vsi, saj so sumili na izvenmaternično nosečnost in sem mogla iti v bolnico. Tam so mi potem delali laparoskopijo in čiščenje in sem bila tudi več kot dva tedna doma. Pol pa ni nihče nič spraševal. Ko pa potem ni ratalo eno leto, sva se z možem podala na pot preiskav, najprej nisva povedala, ko pa sem šla v bolnico zaradi histeroskopije pa sva mogla povedat, v službi sem povedala šefu in direktorju zaradi spleta okoliščin, ker je ravno takrat manjkalo nekaj ljudi, doma pa sem povedala kako in kaj, saj veš bolnica pa bolniška. Nihče me ni gnjavil ali karkoli preveč spraševal. Po histeroskopiji, ki je pokazala, da je vse v redu, sem dobila še eno M, sledil je še tudi en pregled v neplodnostni ambulanti, naslednji mesec pa sta naju razveselili :modri: pa cca. 2,5 letih poskušanja. Če odštejem s.s. in počitek po njih pa po 16. nezaželjenih M.



emaa -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 11:40:14)

Moja mami je zvedla lani po ss, da delava na tem, pa moji sestri tudi, svakinji sem povedala kaka dva meseca po tem in potem zvedla, da tudi ona načrtuje. Tašči sva povedala lani po več kot enem letu, ker me je začela s svojimi problemi na veliko obremenjevat, pa sem rabla mir in sem ga pol tud dobila. Je pa fino, ker ni takih vprašanj, ja zakaj pa še ni, sej zdaj sta pa že tolk časa skupaj,... V službi sem tajnici povedala, ker ima navado težit za izhode, ko rabiš it kaj prej al pa kaj takega in mam tam zdaj mir in lahko brez vprašanj vse opravim.



mujcek -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 11:47:46)

jaz sem povedala mami, samo se mi zdi, da ni najbolj zastopila za kaj se gre. Rekla sem, da imama pco, pa da jem klomifen, pa da bi imela :duda:; ampak ona ni tega vedla povezat-se mi zdi. Včasih bi mi bilo lažje, če bi vedeli-posebno brat ima vedno nekaj o tem za povedat, celo babico je prepričal da sem jaz :nosecka: in ona mi je to v očeh videla (ko bi vsaj bila):)-.
Njegovi starši ne vejo nič o tem, ker so bolj panični, pa verjetno mislijo, da še ne delava na :duda:; oni bi sigurno bili proti temu, tako da bodo izvedeli ko se bo posrečilo:)



GoYa -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 12:40:27)

Moji in njegovi vejo. Moji so zvedeli pred 1,5 leta, ko sva zvedela, da po naravni poti ne bo šlo. Njegovi pa so zvedeli lani avgusta, ko sem imela ss (takrat so zvedeli za ICSI).
Pa tudi v službi ve šefica (s katero se super razumemo vsi :bravo::bravo: ), ker sem precej manjkala (HSG, laparo in hisero, punkcija, transfer -> same bolniške...).



borovnička -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 12:55:38)

Midva nisva nobenemu povedala. Jest staršem svojim ne morem povedat, oz. ne upam.:( Najino zvezo ne odobravajo, čeprav nisva čisto na frišno skupaj, zato bi bila tudi ta novica velik bum.:( Pa čeprav bi tako rada povedala svoji mami, jo prosila za kak nasvet, za njene izkušnje, če ne drugega vsaj za ramo kamor se lahko naslonim.. pa ne morem.:( :(( :( Če nama uspe, da zanosim, niti vem ne kako bom to doma povedala. Tako se ga veselim, po drugi strani pa sem tako žalostna.:((

Oh ja... bo že.:zmeden:

Pozdravček vsem:rozica::rozica::rozica:



Anonimen -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 13:11:25)

Moji so itak vedeli da nimam menstruacije! Ker je moja diagnoza bila taka, da brez operacije ne morem zanositi sva pač mojim povedala, da bova probala če bo uspelo. In je v prvo!

Pri njegovih pa nisva kaj preveč razlaga in mislim, da še zdaj ne vedo kake operacije sem skoz dala. Mislim, da bi imeli predsodke, če bi vedeli prej kot sem bila noseča.

Bojana



tinkamiška -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 14:02:28)

Midva sva tudi kar nekaj časa "delala na skrivaj" in sem potem mami zaupala, ko mi je bilo rečeno, da bom šla na operacijo.

Me je pa Jančika prva "odkrila" tukaj gor, ko smo enkrat pisali podatke o nas, tukaj gor in mi je na privat poslala, da zdej je pa res že preveč naklučij in če sem taprava:)-:)-:)-

Možek je tudi doma povedal preden sem šla na operacijo, ostali pa še ne vejo.

Pova povedala, ko se nama bo zdelo:rozica:

LP,
Tinka



gven -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (13.3.2005 15:47:07)

Miva sva jim povedala po približno 1 letu, ker sem bila v bolnici in je vse zanimalo zakaj se gre. Povedala sva mojim in njegovim staršem, tako da nama nič ne "gnjavijo" kdaj pa bo, zakaj še ni::::
Po eni strani mi j fajn da sva im puvedala, po drugi pa niti ne. Sej verjetnovse veste kakšni so tisti pogledi, pa tista vpršanja po ovinkih. Ker pa živiva nad fantovimi starši je bilo še toliko bolj zanimivo, zakaj ne grem v službo, ali sem v bolniški...
V službi pa šefu nesem povedela, saj menim da je to moja osebna stvar, ve pa samo da sem bila na operaciji in mislim da je to dovolj.




Maša26 -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (14.3.2005 8:01:24)

Oj,
ravno danes sem razmišljala, da bi vas vprašala isto stvar.. Torej, jaz nameravam danes povedati mojim oz. mami. To pa zato, ker skupaj delava in se ne mislim zmišljevati, zakaj bom hodila v Lj (k Rešu). Me je pa strah, ker vem, da bo vsa uničena, pa še polno predsodkov ima okoli tega, mislim, namerni splavi, umetne oploditve in to.. Ko da če bova šla na umetno oploditev, bo pa že vse ˝začarano˝. No saj veste kako mislim.. Čeprav ni bila nikoli v tej koži in ne more zares govorit o tem..

Upam, da ne bo nekega pomilovanja, po drugi strani pa spet ne ˝delanja, da ni nič˝...

Tudi meni se zdi skoraj nemogoče, da bi staršem razlagala, da fant je pa ok, so mu pregledali spermo.. ampak ko hodiš okrog zdravnikov in ko se me tuki gor pogovarjamo, je vse v redu, sploh nimam pomislekov, ampak domačim o tem govorit.. :zmeden:

Pri fantovih starših, ki si ful želijo vnuke, pa vem, da bom imela tak občutek, aha, ti si torej.. Čeprav fant niti slišati noče o tem, ampak mi ne bo prijetno. Po drugi strani pa sedaj mislijo, da sva komot, pa da delam kariero (saj na zunaj mogoče res zgleda, je pa daleč od resnice..)

Pridem nazaj..

LP!

:kuza:



buškica -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (14.3.2005 9:31:45)

Tudi midva sva šele pred dobrim mescecem povedala staršem tako mojim kot njegovim. Vam povem da so zelo lepo sprejeli, skoraj jokali smo vsi. Pa sedaj je meni lažje pri srcu , pa tudi ne sprašujejo vsakič kdaj bo. Vam pa povem da me je bilo malo strah kako bodo sprejeli, pa so zelo lepo. Maimi me je objela in rekla da mi bo stala ob strani, oči tudi. Tako da sedaj z lahkim srcem hodim po svetu. Saj to, da nisem mogla zaupat staršem, je bilo veliko breme za mojo psiho. Takoda sedaj mami vsak dan čekira pošto, in me pokliče. Lažje je ko veš koliko ljudi imaš ob strani, da ti pomagajo v teh trenutkih.



Andy13 -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (14.3.2005 11:22:41)

Meni se pa zdi o tem povsem normalno govorit. Sicer še ne poskušava dosti časa (od nov 04), ampak okrog naju imajo že vsi otroke...in počasi natolcujejo kaj pa vidva. No, ne razlagava vsepovprek, da delava na otročku, ker bi potem vsi spraševali ali je kaj ali ni. Svoji prijateljici sem se zaupala, da sem mislila, da bo hitreje, pa še ni in enako svoji mami, ki je moja dobra prijateljica. Drugim pa o tem ne govoriva. Mislim pa, da če ne bo ratalo in če bodo potrebni drugi ukrepi in zdravljenje, da bova staršem to zaupala.
Se strinjam s puncami, podpora domačih veliko pomeni.



Pikipoki -> Koliko vas je zaupalo svoj problem svojim staršem? (14.3.2005 15:20:17)

Midva sva povedala potem, ko sva se vrnila s poročnega potovanja in so se predvsem njegovi spraševali, kako to, da nisem noseča.
Ker je bil njegov spermiogram slab, svase odločila, da bova povedala. na žalost so njegovi starši staromodni in bolj malo razumejo. in so naredili velik halo, kako se je lahko to zgodilo ... bla, bla...
Moji so bili res razumevajoči in ne silijo vame. Po histero in laporo (še prej sem imela tudi slikanje maternice)in pri obisku v ambulanti za neplodnost, pa vsi stiskajo pesti, da bi nama uspelo.


LP



Stran: [1]