rutina... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Spolnost



Sporočilo


Anonimen -> rutina... (18.9.2008 22:01:52)

...odnos je postal rutina, po 10ih letih je to verjetno normalno...ali pač ne? vendar je zdaj postal taka rutina, da ogoroža odnos sam, vedno bolj sva distancirana, ne samo na področju spolnosti temveč intimnosti, nežnosti, dotikov...živiva eden mimo drugega, čeprav se ne prepirava, življenje ni nič posebnega..že dolgo si želim otroka, pa se zanj še nisva odločila in to odlašanje je še ena stvar, ki naju vsak dan znova bolj ločuje. zelo ga imam rada in pomeni mi vse na svetu, zato bi rada stvari obrnila na bolje.
vendar enostavno ne vem kako...nisem človek, ki si je že prej veliko želel spolnosti, ki je verjetno ena od rešitev...pa verjetno ne edina...popolnoma sem zgubljena, izgubljam nekaj, kar mi res veliko pomeni in se sprašujem, ali mi bo sploh uspelo...veliko slabega sva že doživela in kar nimam več moči da bi se postavila na noge in bila optimistična....čeprav bi bil zdaj najboljši čas zato...
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (18.9.2008 22:44:30)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




tanikaa -> RE: rutina... (19.9.2008 9:46:05)

Se strinjam z rebeco. V vsakdan vnesi majhne, postopne spremembe. Začni z majhnim. Zjutraj lubček pred odhodom v službo, beseda ljubim te, sms pogrešam te, večerja, povabilo v kino. Počasi pa ziher. Potem pa še iskren pogovor. In če je še kaj med vama, potem to mora pomagati.




ronja -> RE: rutina... (19.9.2008 10:55:35)

Hm, normalno je, da zmatran par večkrat pristane v svoji ljubi in ne preveč naporni pozi - če je to mišljeno kot rutina, potem še ni tak problem, vsaj dokler še vedno kdaj tudi kaj drugega probata. Vendar je verjetno pri vama zadeva šla že malo dlje, sicer tega ne bi pisala...

Prvi razlog, da je tebi postal odnos rutina, se mi zdi to, da si v bistvu razdvojena: želiš si otrok in to veš, hkrati pa se zato še nista skupno odločila in se trenutno pač podrejaš njegovi volji, kar mu lahko podzavestno malo zameriš. Ni nujno, je pa možno. POgovori se sama s sabo o tem, potem pa iskreno še z njim.

Če še ni pripravljen na otroka, ga seveda ne smeš izsilit, je pa fer, da ti da nek časovni okvir, kdaj bo pripravljen - ker po 10ih letih veze verjetno nista več rosno mlada najstnika[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] in se tebi v poznih 20ih začne pač prebujat materinski nagon, ki bo vedno močnejši -tega se tudi sama zavedaš, zato ti je hudo... Torej dobro je, da veš, ali boš čakala še eno leto, dve, ali pa 10 - ker slednje verjetno zate ni sprejemljivo... Potem, ko boš bolj vedela, pri čem si, se boš lahko bolj sprostila, ker seks zate ne bo več samo način, kako prit do otroka (ker podzavestno takrat, ko si ga želimo, je)

"Veliko slabega sva že doživela..." to lahko pomeni dve zelo različni stvari: ali sta doživela že marsikaj skupaj in so vaju te izkušnje še bolj povezale (tako ja bilo pri nama) ali pa sta drug drugega že velikokrat prizadela - to ima seveda ravno obraten vpliv...




Anonimen -> RE: rutina... (19.9.2008 18:33:06)

Iskren pogovor sva že dala skozi, po tem sem tudi pisala tukaj. Oba se strinjava da sva nekaj mesecev nazaj bila v zvezi, ki naju je osrečevala, zdaj pa zaradi različnih dogodkov, ki so naju počasi distancirani, nisva več sproščena, niti tako srečna. Zdi se mi, da imava sicer v redu odnos - vedno si dava lubčka za adijo pred službo, skupaj imava zajtrke, naloge doma so lepo razdeljene in niso samo moja skrb, veliko se druživa s prijatelji, potujeva...In običajno je bil rezultat pozitiven, trenutno pa se zdi, da je bil pritisk oz tista želja po [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] prevelika (oba sva bila pripravljena, vendar se je kasneje on pod vplivom paničnih napadov premislil, kar je mene zelo prizadelo). Stvar sva za nekaj časa odložila, nisva rosno mlada, nisva pa tako stara, da ne bi mogla počakati še malo, čeprav tudi on pravi, da dolgo zavlačevati nima smisla, saj mora zveza iti naprej.
Skrbi me, da ni šlo vse skupaj predaleč in da ne bova več našla tiste poti nazaj, poti k sproščenosti, sreči, brezskrbnosti...
Veliko slabega sva že doživela - v smislu odnosa sem mislila, ker je preživel kar nekaj "neviht" in tudi razhod, vendar sva vedno našla pot nazaj. Vendar vsakič, ko pridejo taki slabi trenutki, pride tudi strah, da bo spet kaj narobe..[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]




mojamura -> RE: rutina... (22.9.2008 15:42:30)

nehajta se obremenjevati z leti, da bi kao v teh letih pa ja že bilo Ok imeti otroka....ker tudi to obremenjuje vajino zvezo pa če priznaš ali ne.

Najdita spet pot drug k drugemu, naj ne bo vse enolično...želim ti vse dobro oz. vama obema

pa vprašajta se kaj je bilo tisto oz. kaj je tiosto zaradi česar nista več sproščena v zevzi




Stran: [1]