Anonimen
|
Najprej, tara9, vsaka ti čas, sem se pa res nasmejala, ko sem si predstavljala tale prizor. Pa saj ti čisto verjameme, saj je pri nas tudi velikokrat podobno, samo da sva obe pod dežnikom, vsaj na pol. Ja, je pa. če si sam za vse, včasih težko imet kuža. Včeraj, naprimer, je imel Tibor vročino in sva prišla domov ob petih. Sicer je bila takrat naša kuža vzunaj, ker je bila (kakor tudi Tibor) pri mojih starših na vikendu, ampak sem ji pozabila reči, naj gre lulat. Ker ponavadi ima dosti drugega dela, pa pozabi, če je spomniš. In potem je Tibor zaspal šele ob 21. uri in me je ful skrbelo, kaj bo, če mi začne Miša cviliti za ven, Tibor pa s tako vročino, da ga res nisem mogla oblačit in ven vlačiti. No, k sreči se je izšlo. Pa je bila že velikokrat kakšna taka situacija. Sicer pa problema glede kužike s sostanovalci nimam, čeprav mi je res včasih kar nerodno, ko Miša lula in se mi zdi, da me vsi postrani gledajo, ker nisem pobrala. Tisti, ki so ful nastrojeni proti psom, itak ne vedo, kdaj kuža lula ali kaka. Dreke pa vse poberem, razen včasih v temi ko je dež in se Miša pokaka daleč proč, kakšnega ne najdem, to je pa res. Bo jo morala naučiti, da mi ga pokaže.
|