|
Anonimen -> ati je kupil.. (11.3.2005 21:27:06)
|
Hecno, Jančika. Mi smo imeli tudi ene na to finto. Take rumene, čisto mehke. Bolj za spat, ampak tako mehke, mehke, mehke. Kot bi bile za dojenčke...
Aja, pa za tiste Nukove dudice, tudi bravo, ati. Vsaj naš otrok si je sam izbral Nukice, ko sem mu ponudila še Chicotovo, ob kateri se je revež davil. Sem jih pa vzela s seboj v porodnišnico. Če se boš odločila, da mu boš dala dudo, je to dobro narediti. Vsaj po moje.
Pa še nečesa sem se spomnila, drage nosečnice. In to tega, zakaj je mogoče moje dete tako pridno spalo, ko je bilo majhno, in še danes. Ker sem imela carski rez, sem bila itak dva dni na intenzivni in itak, da ga takrat ni noben pestoval. Razen tiste smotane sestre, pa jim je bil revež ful odveč. So me hodile spraševat, če kadim, ali kaj, da je mali, kot bi bil od nečesa odvisen. Koze, za jest mu pa niso dale. Valjda da je bil od hrane odvisen. No, in potem, ko sem bila ža ne oddelku, v sobi, ga tudi nisem mogla dvigniti iz posteljice. To je trajalo vsaj 5 dni. če je revež jokcal, sem samo lahko sedela na robu postelje in z nogo sem in tja porivala tisto plastično posteljico na kolescih. Šele po kakših 5 dneh sem ga toliko lahko bolj nekako privlekla, kot dvignila iz posteljice, da sem mu dala po steklenički za jesti. No, potem je bilo malo bolje. V glavnem, po moje se je moje ubogo dete že v porodnišnici navadilo, da pač sam zaspi. Ker doma smo samo nadaljevali, kjer smo v porodnišnici po sili razmer začeli (tam sem bila 8 dni) in nikoli ni bilo nobenih problemov s spanjem. Zato je mogoče dobro že v porodnišnici začeti otroka po dojenju in lubčkanju lepo položiti v posteljico in naj tam v miru zaspi.
Mogoče nisem tole napisala na pravem mestu, ampak upam, da vas bo čimveč nosečnic prebralo in mogoče res poskusilo s takim načinom že v porodnišnici. Kaj pa vem, jaz mislim, da je bilo pri nas to to. Lahko pa se seveda motim. Pozneje ko začneš z vztrajanjem, da naj otrok zaspi sam (morda po tem, ko si že skoraj čisto hin zaradi neprespanosti - pa otrok tudi), težje je za otroka in seveda tudi za mamico. Ko je crkljanje, je crkljanje, ko je spanje, je pa spanje. Seveda pa ob problemih s krči verjetno moja teorija odpove...
|
|
|
|