oka
|
Hmmm kje naj začnem? Takole nekako so naš gospod ata: -točnost mu je španska vas , -nogavice in spodnjice po njegovem same najdejo pot do koša za smeti, oz. jaz naj bi bila pes sledec in izvohala kje vse on te stvari pušča. Se je že naredilo, da je ostal brez nogavic , -pomivalni stroj je po njegovem za okras, ker niti enkrat še ni dal posode v stroj (mogoče misli, da se sama), -zjutraj me na kavni mizici vedno pričakajo "posledice" njegovega grickanja (izgleda spet prepričanje, da se prazna embalaža sama odpravi do koša za smeti), -ko pospravlja npr. svojo pisalno mizo, okoli naredi celo zmešnjavo. Stvari ležijo po celi dnevni sobi. Mizo pospravlja skoraj cel dan, pikolovsko ločuje najmanjše lističe itd... Jaz pa cel dan skačem čez njegove stvari. Da bi bil tako pikolovski pri občasnem pospravljanju stanovanja lahko samo sanjam, -v svoji glavi ima eno čudno pravilo, da moram zjutraj vedno vstati prva . Če zaspim jaz, zaspimo vsi. Enostavno ne zna vstati prvi. Ko sem bila v porodnišnici na obratu sem ga morala zjutraj klicati, da ni zamudil v službo, -je totalno nejutranji tip. Do prve kave ne zna razmišljati trezno, -ko se vozimo redno pozablja, da nismo na kakem rally-ju ali pa na GHD, ko vozi redno šari po radiu in menjava postaje , -izredno težko si zapomni rojstne datume otrok, še za svojega ponavadi ne ve točno, -stvari ima raztreščene po stanovanju in garaži, zato vedno kaj išče -ko je bolan non stop stoka, 100x mi razloži svoje težave, k zdravniku pa noče. Prav tako noče vzeti npr. Lekadola, če pa že, potem me vsakič vpraša: "a tole morm pogoltnt celo al zgrizem?" Madona, še moja štiriletnica bolj ve kako se vzamo zdravilo ... Hja taki so naš ata!
< Sporočilo je popravil oka -- 12.9.2008 12:06:03 >
|