OBČUTLJIVOST OTROKA (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Od šolarčka do šolarja



Sporočilo

vesoljcek -> OBČUTLJIVOST OTROKA (9.9.2008 12:02:42)

Pozdravljene !

Glede na vsaj zame dokaj reseno težavo, bi potrebovala vsaj kakšen nasvet z vaše strani, ker sama že nekaj časa razmišljam, kaj bi lahko storila, da bi pomagala svoji hčerki.
S septembrom je moja hči prestopila šolski prag. Ob tem moram omeniti, da je ravno prvega dopolnila 6. let in danes se sprašujem, ali sem ravnala prav, da sem jo še tako majhno sploh v letošnjem letu vpisala v šolo.
Že v vrtcu smo imeli kar nekaj jutranjih težav (jok, strah pred neznanim, otroci, itd...). Hči je precej občutljiva, čustvena, hkrati ima pa tudi  težave z risanjem, zaradi česar so jo že v vrtcu otroci zasmehovali. Vse to je z bodrilnimi besedami s strani mene in moža nekako prebrodila.
Sedaj pa je jok prisoten skoraj celodnevno in zvečer le stežka zaspi ob misli na naslednji dan. Ob tem moram omeniti, da jo bega strah pred neznanim in me vsak dan sprašuje kaj bodo počeli v šoli. Zanjo je namreč odločilnega pomena, da ima stvari programirane, da točno ve, kaj se dela in kam se gre. Vem, da šola ni vrtec, kjer se otroke še nekako "ujčka", da so tu stvari drugačne, da so zahteve vedno večje,... Da je mera še večja, nima med svojimi sošolci niti ene punčke iz vrtca , zato sem pričela razmišljati, ali bi bilo možno otroka kar sedaj prepisati v pararelni razred, kjer je veliko njenih prijateljic iz vrtca.
S tem še nisem z nikomer govorila, ker kot razlog ne vem, kaj naj utemeljim. Slišala sem, da je v teh primerih potrebno imeti tehtne argumente. Ne bi se rada v šolah prepirala in moledovala že na začetku, vendar mi za dobro lastnega otroka ni vseeno, kako bo doživljala šolsko življjenje, če ji je že prvi dan povzročil čustvene pretrese.
Kaj mi svetujete in kako bi vi otroka sploh motivirale oz. ukrepale v takem primeru?

Hvala za vaša mnenja.



Volga -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (9.9.2008 12:09:38)

IZVIRNO SPOROČILO: vesoljcek

Pozdravljene !

Glede na vsaj zame dokaj reseno težavo, bi potrebovala vsaj kakšen nasvet z vaše strani, ker sama že nekaj časa razmišljam, kaj bi lahko storila, da bi pomagala svoji hčerki.
S septembrom je moja hči prestopila šolski prag. Ob tem moram omeniti, da je ravno prvega dopolnila 6. let in danes se sprašujem, ali sem ravnala prav, da sem jo še tako majhno sploh v letošnjem letu vpisala v šolo.
Že v vrtcu smo imeli kar nekaj jutranjih težav (jok, strah pred neznanim, otroci, itd...). Hči je precej občutljiva, čustvena, hkrati ima pa tudi  težave z risanjem, zaradi česar so jo že v vrtcu otroci zasmehovali. Vse to je z bodrilnimi besedami s strani mene in moža nekako prebrodila.
Sedaj pa je jok prisoten skoraj celodnevno in zvečer le stežka zaspi ob misli na naslednji dan. Ob tem moram omeniti, da jo bega strah pred neznanim in me vsak dan sprašuje kaj bodo počeli v šoli. Zanjo je namreč odločilnega pomena, da ima stvari programirane, da točno ve, kaj se dela in kam se gre. Vem, da šola ni vrtec, kjer se otroke še nekako "ujčka", da so tu stvari drugačne, da so zahteve vedno večje,... Da je mera še večja, nima med svojimi sošolci niti ene punčke iz vrtca , zato sem pričela razmišljati, ali bi bilo možno otroka kar sedaj prepisati v pararelni razred, kjer je veliko njenih prijateljic iz vrtca.
S tem še nisem z nikomer govorila, ker kot razlog ne vem, kaj naj utemeljim. Slišala sem, da je v teh primerih potrebno imeti tehtne argumente. Ne bi se rada v šolah prepirala in moledovala že na začetku, vendar mi za dobro lastnega otroka ni vseeno, kako bo doživljala šolsko življjenje, če ji je že prvi dan povzročil čustvene pretrese.
Kaj mi svetujete in kako bi vi otroka sploh motivirale oz. ukrepale v takem primeru?

Hvala za vaša mnenja.


Uboga punčka. kako pa da so ravno njo dali stran od ostalih iz vrtca? Ja, jaz bi govorila z učiteljico, če se jo dalhko premesti v paralelni razred, morda bi pomagalo, če bi imela nekoga ob sebi. Ali pa pojdi kar na govorilne ure, saj jih že imate, a ne? in se z učiteljico v miru pogovori kaj in kako.



uwaga -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (9.9.2008 12:17:48)

Strinjam se z Volgo.  Čimprej se obrni na učiteljico in jo prosi za pomoč. Če je deklica tako občutljiva in je zanjo tako zelo stresno boš nujno potrebovala sodelovanje učiteljev. Naj ti naštejejo možne spremembe in skupaj odločite najboljše za otroka.
Želim vam veliko uspeha in da bi bilo deklici čimprej lažje.



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (9.9.2008 12:18:25)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



nejcko -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (9.9.2008 12:24:46)

Pri nas so enega fantka dali v en razred, vse ostale otroke iz iste vrtčevske skupine (6 otrok) pa v drugi razred. Fantkov oče je takoj ukrepal, šel je do šolske svetovalke, povedal, da se mu to ne zdi fer itd. in dosegel, da so fantka dali v razred skupaj z ostalimi sovrtičkarji.

Prepričana sem, da se da vse zmeniti, zato čim prej ukrepaj!
Srečno.



aluš -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (9.9.2008 12:30:54)

Čimprej pojdi v šolo do učiteljice in se pogovori z njo. Če je v redu učiteljica, bo razumela težavo i n mogoča še sama kaj predlagala. Najbrž bi bilo res najbolje da se jo premesti v paralelko, sploh če je v vrtcu med prijateljčki dobro "funkcionirala". Sploh ne razumem šol, ki so tolk prfu...., da ločujejo otroke. Pri nas zmeraj gledajo, da ostanejo skupaj. Še potem ko so večji.



Mišni -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (9.9.2008 12:41:29)

Sedaj pa je jok prisoten skoraj celodnevno in zvečer le stežka zaspi ob misli na naslednji dan. Ob tem moram omeniti, da jo bega strah pred neznanim in me vsak dan sprašuje kaj bodo počeli v šoli. Zanjo je namreč odločilnega pomena, da ima stvari programirane, da točno ve, kaj se dela in kam se gre.


Pri nas je točno tako, moj je točno tak. + da ga zdaj dajejo še nočne more in mi ponoči vpije po stanovanju, preden ga uspem pomirit.

Samo da pri nas ni rešitve, da bi ga prepisali v drug razred.

Danes popoldne imamo roditeljski sestanek, uapma ... ma ne vem kaj upam. Da se bomo kaj spodbudnega lahko zmenili, drug drugemu svetovali. Jaz sem tudi že čisto scagana.



Mišni -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (9.9.2008 12:46:27)

Vesoljček, ti še semle skopiram en članek, ki meni malo pomaga. Mogoče bo tudi tebi:

Tam na drugem koncu Slovenije živi fant. Je prijazen in ljubek in zelo živahen. Upošteva le ljudi, ki so mu blizu in znajo z njim vzpostaviti dober odnos. Potrebuje več – več bližine, več razlage, več motivacije in več potrpežljivosti. Takoj ugotovi, koga lahko spelje na led in kdo mu postavi meje. Raje ima ljudi, ki mu znajo postaviti meje. Ko sprejme človeka v svoj svet, se iz tigrčka spremeni v mucka. Je eden izmed tistih otrok, ki mnogim odraslim povzročajo težave. Nekateri jih rešujejo, drugi pa ga označijo za otroka, s katerim se ne da delati. S prvimi fant sodeluje, drugim povzroča še več težav. Vstopa v prvi razred se je veselil, saj želi biti podoben starejšemu bratu in sestri, ki sta že šolarja. Skupaj z mamico je pripravil šolske potrebščine in bil ponosen na svojo prvo torbo. Prvi šolski dan je jokal. Zbegala ga je množica v dvorani in govora župana ni razumel. Govoril je o denarju, ki ga daje občina za to, da lahko hodijo otroci v šolo. Fant je hotel domov. Ampak vsi drugi otroci so pridno sedeli in z žarečimi očmi sledili programu. Pogledal je mamico in očeta, ki sta mu spodbudno pokimala. V resnici ju je za vrat stiskal strah in spraševala sta se, kaj sta vendarle narobe naredila pri tem otroku, da ne more biti takšen kot ostali. Drugi trije otroci v družini so »normalni«. Fant pa – kot da se dolgočasi ob vseh teh človeških ceremonijah. Šolski sistem ni narejen zanj. Pa vendarle si starša želita, da bi bil njun fant srečen in uspešen tudi v tem sistemu. S tisoči dvomi odideta domov. Dnevi prvega šolskega tedna tečejo. Niso spodbudni. Fant joče, noče v šolo, pri pouku ne sodeluje. Starša odideta v šolo. Z učiteljico in vzgojiteljico se dolgo pogovarjajo. Povesta svoje strahove in dosedanje izkušnje iz vrtca. Dogovorijo se, kako bodo sodelovali in reševali težave. Tesnoba izgine in začutijo, da potrebujejo drug drugega. Fant potrebuje ob sebi odgovorne in zrele ljudi. Naj bo takšnih čim več. Za vse otroke.



nuala -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (9.9.2008 15:09:20)

Moj je tak občutljivec, v četrtek se začne šola, on pa bo šele sredi decembra star 6 let in še dvojezično ga vzgajamo. Ampak po zakonu mora v šolo.
No, če ne bo šlo, ga bom poskusila prepisati na drugo šolo, kjer ima večino prijateljev ( tja vpisati mi ga ni uspelo ) ali pa bo morala šola počakati še eno leto. Seveda, otroci morajo v šolo, vendar je treba narediti vse, da bi jim bilo tam prijetno in bi ščasoma tja hodili z veseljem. Tako da, pogovori se z učiteljico, psihologinjo oz. vodstvom.



čaki -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (9.9.2008 19:49:41)

Ampak po zakonu mora v šolo.


a ni tko, da če otrok šele novembra ali decembra dopolni 6 let, ga lahko šele naslednje leto vpišemo v šolo??



DeŽaLeV -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (9.9.2008 22:50:54)

Tudi naš je tak, vendar za zdaj še ni imel izpada joka ........, vendar se bojim dneva, ko po kaj ponagajal ali pa ne bo naredil prav, itd ina ga bo učiteljica pograjala. In kaj bo potem: NE GREM VEČ V ŠOLO!!!!!!!!!!! Zjutraj brcanje, trmanje, jok,.... Zato sem učiteljici v naprej povedala, česa se bojim. Pa ne zato, da bi imel zavetje pri njej ampak zato, da ne bo prišel domov iz šole in rekel: UČITELJICA ME JE KREGALA IN ME NE MARA!
Dogovorile sva se, da mu bo dala nek občutek, da kljub temu ker je storil napako še ne pomeni da je zaradi tega konec sveta. In da vsak kdaj stori napako.... in da vsi takoj vse ne znajo,....
Doma pa mu vlivamo samozavest. To si storil dobro, pa ti si pa res že velik da si to naredil, ...itd



vesoljcek -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (10.9.2008 9:45:36)

Punce, najlepša vam hvala za odgovore in nasvete (Mišni zelo zanimiv članek, v katerem je ogromno resnice).
Bom poskušala reševati zadeve skupaj z učiteljicama in predvsem v pogovorih s hčerko. Če zadeve dolgoročno ne bodo štimale, pa seveda takojšnje ukrepanje.

Lp.



Gina -> RE: OBČUTLJIVOST OTROKA (10.9.2008 20:46:22)

LJudje smo različno narejeni in nekateri ljudje hitro "preklapljajo" iz sistema in družbe v drug sistem in drugo družbo, drugi so drugačni. Vse to pa se slej ko prej uredi ponavadi. Moram ti povedati, da so vaše težave pogoste in da v večini primerov  v par tednih čisto zvodenijo, ker se otroci v tem času prilogodijo ali bolje rečeno spoznajo, da jih imajo učiteljice rade in da jim hočejo dobro, ter da so tudi ostali sošolci čisto normalni otroic, ki so ravno tako fajn, kot so bili otroci v vrtcu. Tako je večinoma. Otroci dobijo zaupanje. Seveda se v redkih primerih zgodi tudi to, da se otrok dlje časa ne počuti dobro, da naleti na nesrečen primer, ko se karakterno ne ujame niti s sošolci, niti z učiteljem. Ja, res je, zgodi se včasih. Večinoma pa ne. Večinoma se reči zelo fajn razpletejo.
Je pa zelo fajn v takih primerih obvestit učiteljico, da ima otrok težave, ker če ne ve za to, težko še posebej pazi na to, da otroka še ekstra pohvali, spodbudi, da ga majčkeno bolj pomaga vključit med sošolce, kot bi ga sicer, da mu posveti še kakšno ekstra pozornost več, kot bi mu sicer, da mu pomaga pri tem, da se navadi na sistem.

Samo še to. Dandanašnji skoraj ni otrok, ki bi kar sedeli in čakali, kaj jim boš v roke porinil in te poslušali do nezavesti. Taki primerki so praktično "izumrla rasa". Današnje otroke moraš presneto dobro motivirat, da te sploh kdo posluša. V bistvu so iz tega vidika zelo zelo zahtevni praktično vsi po vrsti. Tako da tale zgodbica zgoraj od splišni govori ravno o nekem zelo povprečnem otroku ter njegovem normalnem reagiranju na okolico in tudi o zelo povprečnem staršu in njegovih strahovih in ne nazadnje govori tudi o čisto povprečnem današnjem učitelju, ki se vsako leto še bolj trudi, da bo zadovoljil čisto ves potrebe in želje in okuse.
Je pa res, učitelju je treba povedat, kaj je narobe, sicer se ne more še bolj trudit.
Aja, po moje niti ni tako slaba ideja o prepisu v drug razred, poznam ta problem. Naša bejba je takole prišla v en razred, vsi ostali pa v drugega. In se dve leti ni dobro počutila, ne toliko zaradi učiteljev, v glavnem zaradi tistih konkretnih otrok v tistem razredu, ki so že tvorili zaključeno celoto iz druge skupine vrtca in so ta okvir držali dve leti in pol, dokler se nismo odselili in je prišla v čisto novo sredino, in je brez vseh težav od takrat naprej. NO tudi v vrtcu ni imela nobenih težav, samo takrat vmes. In meni je bilo tolk žal, da nisem takoj na začetku zahtevala premestitev v drug razred, kolikor imam las na glavi. Je pa tako, da šola ni zavezana z nobenim zakonom ali odlokom, da ti ustreže. Če pa boš dovolj težila, se te bodo pa najbrž povsod naveličali in popustili.



Stran: [1]