Seven*
|
IZVIRNO SPOROČILO: massylou
Ja, genetika. Seveda, so izjeme, kjer se raku zaradi določenih agensov skoraj ne da izogniti.
Ne vemo, kako je bilo z rakom nekoč: takrat znanost še ni bila tako napredna, da bi diagnosticirala vsako obolenje. Kaj šele raka, ki obstaja, odkar obstaja prva celica.
Rak je celica (kasneje skupek celic), ki se zaradi določenih mutacij na dednem materialu nekontrolirano množi in seveda, zaradi mutacije, nima funkcije, kot bi jo morala sicer imeti. V kolikor je celica mutacijo sposobna prepoznati in "pozdraviti", se rak tisti hip na tisti celici ne razvije. Celica obdrži funkcijo. V nasprotnem primeru nekako podivja in, sčasoma, preraste zdravo okoliško tkivo, ga izpodrine. Večja, kot je rakava tvorba, več zdravega tkiva je ob svojo funkcijo in manj to tkivo prispeva k dobrobiti celotnega organizma. Ko je preveč tkiva ob svojo funkcijo in ko se rakavi skupki naselijo še po drugem delu organizma (metaplazija), je rezultat pričakovan.
Rak je maligen: podivjane celice, ali benigen: prekomerno namnožene celice, ki tam pač so, ampak ne delajo zgage.
Več kot je agensov, ki raka povzročajo, večja je verjetnost, da celice ne bodo sposobne samopopravljanja napak, kar sledi v raka.
Rak je v vsakem organizmu prisoten stalno, ampak se napake popravljajo, tako da se ga sproti zatira. Razen če celice tega niso sposobne: genetika ima tu odločilen pomen. Kljub morebitnemu prekomernemu izpostavljanju kancerogenov, stresu...
U, ti si pa iz stroke. Super si napisala. >:)
_____________________________
Gospa sem.
|
Natisni
. Zdaj pa dobiš paradajz pozimi. Jagode pozimi (nekoč so rastle pozimi samo na vrtu čarovnice Čiriimbare
