Porod! (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček



Sporočilo

lin -> Porod! (10.3.2005 8:58:43)

No punce,zdaj ko se bolje poznamo,a mi zaupate vaše porodne izkunje,kdaj vas je prijelo itd...



lin -> Porod! (10.3.2005 9:07:00)

Jaz sem imala rok 25.6.2004,ma me je že 23.6 neki primlo-popadki,mož me je peljal v porodnišnico,kjer so me zadržali,kot češ vi poste pa najkasneje ponoči rodila,ker so bili popadki redni in še kr močni.Pol pa ponoči se vse umiri in zjutraj ne duha nesluha.
Pol pa sem rekla doktorju da bi raje šla domov čakat in sem šla.
4.7.2004 ob 23 mi je doma odtekla voda,mož me je odpejal v porodnišnico,tako sem bla vesela saj sem vedla da bom v roku 24 ur rodila(ker mi je odtekla voda)pridemo gor,grem na ctg popadki so na 5 min ma jaz jih skoraj da nisem čutla,odprta 2 cm gremo v kopalnico se pošlihtat in mene kr naenkrat primejo močni popadki na slabe 2 min.
Ob 00.45(5.7.2004)gremo v porodno,,sem že 7 cm odprta,ob 02.10 je na svet prikukala 4010 g težka in 55 cm dolga Lin.
Pri porodu mi je stal ob strani mož, za kar sem bla in sem še zmeraj ful vesela(nevem neka podpora,sej pomagat nemore)pa tudi porodničar(Lovšin)in sestra sta bla zelo fajn.



Bejba -> Porod! (10.3.2005 9:22:49)

Pri nas pa je bilo takole.

V petek 8.10. sem odšla v porodnišnico na pripravo za carski rez (medenična vstava, PDP je bil 17.10.). Tam so naredili vse preiskave in ugotovili, da nekaj ni v redu z mojim urinom ter me zadržali notri do poroda.
Odločili so se, da bo carski rez v torek 12.10. Odštevali smo ure in minute, ki so se vlekle in vlekle. Posebej, če čakaš v bolnici. Ati pa je bil še posebej na trnih.
No in prišel je veliki dan. Okoli 12.30 so me odpeljali v porodni oddelek. Tam so me klistirali in pripravili na operacijo. Ati je bil lahko ves čas ob meni, vse do operacije. Vse je bilo zelo hitro. Spomnim se kako sem dvakrat zadihala v masko, ki so mi jo dali čez usta, potem pa tema. Naš Anže je prijokal na svet 12.10.2004 ob 13.50. Zbudili so me že v operacijski in spomnim se neznosne bolečine v predelu rane. Res grozna bolečina. Zavpila sem: boli in babca mi je rekla, da bom takoj dobila injekcijo proti bolečinam.
Potem pa se spomnim najlepšega trenutka v mojem življenju: ko mi je ati na hodnik (ko so me peljali na intenzivno)prinesel pokazat naš najvežji zaklad, najinega sinka Anžeta. Oba sva jokala od te nepopisne sreče. Malega sem lupčkala po glavici in spraševala, če je vse v redu. Ati pa je zraven jokal in kimal.
Potem pa zopet luknja v spominu, ker sem še vedno vsa zadeta od nerkoze zaspala nazaj.
Zbudila sem se na intenzivni, kjer sta ob meni že sedela ati in Anže ter čakala, da se zbudim.
Dva dni sem bila torej na intenzivni, kjer je bil Anže skoraj ves čas ob meni, razen ko so ga previjali in ponoči. Potem pa sva bila premeščena na oddelek.

Moram reči, da so bili vsi v ljubljanski porodnišnici enkratni. Osebje prijazno in ustrežljivo, zato res ne vem zakaj ima ta porodnišnica tako slab sloves.
Kljub temu, da so bili vsi krasni, pa sva seveda želela čimprej domov. In tako sva v ponedeljek zapustila porodnišnico. Do zadnjega nisva vedela, saj je imel Anže zlatenco in je bil eno noč pod lučko (se mi je tako smilil). Vendar pa so bili izvidi le v redu in nova družinica se je srečna odpravila domov.

Naj za konec še povem, da si z atijem ne predstavljava več življenja brez najinega sončka. Teh občutkov ljubezni, ki jih čutiš do tega malega, nebogljenega bitja, se ne da opisati z besedami. Preprosto moraš to doživeti.

LP; Bejba



coca -> Porod! (10.3.2005 9:24:42)

No ste pa samo 2 dni starejši kot mi!Imela sem rok 5/7/2004, rodila pa 7/7/2004. Bil je lep porod in vse je bilo dosti lažje in hitreje kot sem pričakovala. Glede na to kaj ti povedo druge ženske in kar vidiš po tv, je večina žensk prestrašena, a vendar je tako, da ko misliš zdaj bo pa še huje in čakaš najhujše bolečine, je kar naenkrat vsega konec. V porodnišnico sva prišla ob 3:45 ponoči, potem popis podatkov, pregled (2 cm), klistir in to je trajalo do ene 6:00. Ves čas sem nato bila pokonci in nekaj časa sem hodila, ko je postajalo pa malo bolj resno pa sem se nahodniku naslonila na mizo in se skoncentrirala na dihanje (kar zeeeeeeeeelo pomaga, ker nimaš cajt mislit na nič drugega), moj pa mi je nosil vodo, me masiral po križu. Vsake toliko časa so mi prišli zmerit otrokov utrip in vse je potekalo gladko. Najbolj me je bilo strah, da bi glasno vpila, a ko sem videla, da komaj lovim sapo kaj šele, da bi spustila kakšen glas iz sebe sem se kar pomirila. No ko sem začutila tiste popadke, ki ta dol pritiskajo, so me komaj na mizo dobili, ker mi je najbolj pasalo stati in se naslanjati na mizo. To je bilo okoli 9:30 in nato par potiskov (ene 3-4 se mi zdi) in vsega je bilo konec! Spominjam se, da sem si prej rekla: Oh potrpi saj boš popldne najkasneje že fertik. Potem pa sem bila zelo presenečena, ko sem ob 9:45 že rodila. Bila pa sem kar v nekem šoku, ker mi sploh ni bilo jasno, da je že kar vse mimo in da še zdaleč ni tako nemogoče hudo kot si vsak predstavlja (seveda vsi porodi tudi niso taki). V glavnem se mi zdi da mi je bilo težje naslednje štirinajst dni, ko so se celile odrgnine porodne poti in ko nič ne čutiš, ko moraš na blato. Ampak vsem, ki še niso rodile lahko rečem samo to, da se ni treba bati, ker je to tak dogodek, ki ga lahko veliko lepše doživiš, če se mu prepustiš in sodeluješ kot da si ustvarjaš neko paniko, ki sploh ni potrebna.

No pa naj bo dovolj!

Lep pozdrav vsem!

C.



LIALIA -> Porod! (10.3.2005 9:29:40)

Tako je bilo hitro, da skoraj ne vem, da sem rodila :-)
22.9.04 sem bila en dan čez rok in ker se ni čisto nič "dogajalo" sem odšla v porodnišnico na pregled. Tam so me pogledali, priklopili na ctg in ugotovili da imam popadke ter da sem odprta pa 4 cm. Sledilo je britje in klistir, potem pa v porodno. Po klistirju sem pa že začutila popadke - neboleče. Ob 16 h sva prišla v porodno, ob 17 h so mi predrli mehur. Po predrtju so popadki postali boleči, ampak niso tako dolgo trajali. Ob 18 je prišla babica (Lili - špica žlica babica po mojem mnenju) in 18:15 je prikukala na svet naša mala Lia, težka 3.460 in dolga 51. Ker je bilo tako hitro, mi niso dali nič proti bolečinam in tudi rezali me niso, ampak sem se malo strgala znotraj. Me pa čisto nič ni bolelo; že drugi dan sem lahko normalno sedela.



Teni_ -> Porod! (10.3.2005 9:30:51)

Rok sem imela 24.1.04, rodila pa sem 26.12.2003.

Ta dan smo noreli okoli k enim in drugim. Meni seveda ni nič kazalo na to, da bom ta dan rodila. Popoldne smo prišli domov, jaz sem bila zaspana in sem mislila it malo spat. Ko sem se vlegla in zakašljala mi je odtekla voda. Najprej niti nisem vedela, da je to to, ker je ni bilo veliko. Če me ne bi :love: in moja mama prepričevala naj grem v porodnišnico, bi jaz še kar ostala doma. Okoli 19. ure sem prišla v porodno sobo. Bila sem brez popadkov in so se odločili, da me 12. ur pustijo, če se popadki sami začnejo. Ne vem kaj je bilo potem, ampak dr. Čujič se je odločil, da bom kar dobila umetne in sem jih ob 21. uri tudi dobila. Ne vem kdaj so se popadki začeli,minilo je hitro in ob 23.38(na odpusnici piše čas poroda 1 ura) sem v naročje dobila svojo:miska:. Rojena je bila v 36. tednu in so jo obravnavali kot nedonošenčka, kljub temu, da je bila velika 47 cm in težka 2800g. Takoj po porodu so jo odpeljali na preglede. Jaz sem na oddelek prišla komaj ob 16. uri naslednji dan, ker so imeli na oddelku gužvo. Takrat sem dobila Tejo k sebi. Dnevi v porodnišnici so se sicer vlekli, ampak vse je minilo in ostali so lepi spomini. Zdaj pa je naša pupika stara že dobrih 14. mesecev.

LP,
Mojca:nosecka:



Magi* -> Porod! (10.3.2005 9:40:48)

Hoj. jaz se svojega (poroda) še zelo dobro spomnim. tisti dan, bilo je 17.12.2004, me je mal čudno špikalo in tiščalo po trebuhu. nič posebnega tako, da sem se odpravila še po trgovinah z mamo. jaz sem sicer slutila, da bi to lahko bilo TO, sam me je G dan prej prepričeval, da ni še nič in še nekaj časa ne bo, pa tudi PDP sem imela šele 4.1.2005. "čudno" počutje se je stopnjevalo in popoldne sem pričela pripravljat cunjice za mojo malo. saj veste prati, peglati itd. mož je imel tistega večera na firmi prednovoletno zabavo in se je še pošalil: "ko pridem domov, greva pa rodit.". ob 1. se je vrnil domov, jaz sem se še stuširala in vlegla. pa me je še vedno nekaj pikalo tam spodaj in čez 15 minut mi odteče voda. mož je medtem že fino spal in se sploh ni mogel zbrihtati. sem mu rekla naj pokliče rešilca, pa si je šel zobe umivat.... skratka, pridemo v porodnišnico okoli 2. zjutraj kjer mi zagotovijo, da to ni bila voda ??? (pa sem bila čisto do kolen mokra), da pa sem odprta 3-4cm in grem rodit. CTG je celo zabeležil popdake, ki pa sem jih jaz zelo malo čutila. do 4. so me pripravili (klistir, britje) in tam mi je odtekla še preostala voda. tokrat so se strinjali, da je le tisto bila voda??. jaz sem med tem kar nekajkrat zadremala. potem pa v porodno sobo, kjer se mi je pridružil mož. ob 6.30 je prišla babica in mi predlagala, da pospešimo vso zadevo z malo umetnimi popdaki. uf takrat pa se je začela taprava bolečina. me je kar malo panika zagrabla. kaj če bo to dolgo trajalo? pa ni, že čez kako uro je babica rekla: "zdaj pa na hrbet in pritiskat". rodila sem v pol ure, brez probolemov. 18.12.2004 ob 8.35 zjutraj preksrasno deklico veliko 52cm in težko 3750g. mož je prerezal popokovino. je bil strašno ponosen.

potem na žalost placenta ni hotela ven in sem začela krvaveti tako, da so me na hitro ruknili pod narkozo in moža "napodili" ven in me zrihtali. jaz sem pri tem izgubila 1,5l krvi, zato sem morala na intenzivno nego. nisem pa hotela transfuzije. kri sem imela porazno, ampak sem bila trmasta in sem se že naslednji dan postavila na noge. ko sem se pa vidla v špeglu, me je pa skoraj kap. sem bila gospa Drakula-zeleno bela z temnimi podočnjaki. važno mi je bilo samo to, da je z punčko vse v redu. jaz se bom pa že skupaj pobrala. in sem se. domov sva šli po 4. dneh. kri je bila pa v mejah normale po 1. mesecu.

aja pa še to. po operaciji se spomnim samo tega, da je tista prijazna babica prišla vprašat ali sem lačna. jaz še nisem bila povsem pri sebi, ampak apetit sem pa imela. in to je tisto babico tako presenetilo, da je takoj odšibala zrihtat kosilo zame. pojedla sva ga skupaj z možem, ki revež ni utegnil jesti cel prejšnji dan in tisto noč.

to make the long stry short: meni je porod ostal v zelo lepem spominu.



Anonimen -> Porod! (10.3.2005 9:52:34)

Uf, tega je pa tu mač. Se mi ne da brat.

Prišla, rodila, zmagala. :bravo:



Pilar -> Porod! (10.3.2005 10:04:02)

Madonca, ste si vse zapomnile....Pri meni je bilo tako na hitro, da niti opisat ne znam:zmeden:. Samo to vem, da ko so me poštimal in dal v porodno sobo, so bili še dva al trije popadki in Jure je bil zunaj :bravo:



Pilar -> Porod! (10.3.2005 10:04:08)

Madonca, ste si vse zapomnile....Pri meni je bilo tako na hitro, da niti opisat ne znam:zmeden:. Samo to vem, da ko so me poštimal in dal v porodno sobo, so bili še dva al trije popadki in Jure je bil zunaj :bravo:



malika -> Porod! (10.3.2005 10:18:38)

Jaz sem imela rok 21.1 04. Vse skupaj se je začelo 15.1. proti večeru, ko se je moj dragi ravno odpravljal na "sestanek" s kolegi seveda v gostilno. pa mu nisem nič niti omenjala, ker sem itak mislila da prvič traja.Pa tudi vse skupaj sem čutila samo kot neko rahlo črvičenje in ne kot popadke.

No dragi je prišel domov ob 3 zjutraj, precej pod dozo, ob pol 4 zjutraj pa mi je začela počasi odtekat voda.

Mislim, da sem ga približno eno uro budila in mu razlagala, da greva rodit, on pa nič. Pravil je samo ja, a ne moreš malo počakat :)- .No ob 5 zjutraj me je končno dostavil v porodnišnico in tista babica, ki me je sprejela, ga je poslala damov spat in nekaj pojest(je takoj ugotovila koliko je ura), mene pa so dali v porodno sobo in me pustili samo da malo zaspim - sredi popadkov. Okoli 10 ali 11 sem poklicala dragega naj že enkrat pride in ob 12.34 se je naš miš maš že rodil.Porod ni bil hud in je bil hiter - upam, da bo tale tudi takšen, ampak nikoli ne bom pozabila, da sem še sredi tistih najhujših popadkov navohala smrdljiv alkohol, ko je dragi ponavljal za babico kaj naj naredim. Slišala pa sem samo njega, no pa vohala tudi. Fuj.

Po porodu pa so mi mojega malega korenjaka takoj odnesli v intenzivno, tako da se nisva niti podojila, edino za trenutek so mi ga pokazali.Vse skupaj , to da sem mama in da nimam več trebuha pa sem začela dojemat šele drugi dan, ko so mi ga končno prinesli. zdravega in lepega :bravo: . Pa naj tak tudi ostane. :love::love::love:



bini -> Porod! (10.3.2005 10:51:23)

jest sm šla točno na rok 16.6.2004 z nasmehom na rutinski pregled - ugotovili da sem 4 cm odprta - popadkov nič - ob 9.30 z nasmehom na britje in klistir - prišibal možek - ob 11h predrli mehur - popadki slabi, dobila umetne - babica Marinka fenomenalna, možek še bolj - bila sem izmučena, zadeta od pomirjeval, potem kar naenkrat pa je bla glavica zunej -sem jo pobožala :) - nato se mi ena sestra vrže na trebuh in bo 14.25 je bla moja ANA že pri meni v naročju :).. sledilo stokrat bolj boleče šivanje, 14 dni nesedenja na riti :(, ampak vse hudo pozabljeno in ostali so samo lepi spomini :sloncek::miska:



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (10.3.2005 11:00:23)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



mamsi -> Porod! (10.3.2005 12:27:51)

Rok sem imela 20.6.04 in po enem tednu mirovanja čez rok, so me naročil v porodnišnici, naj pridem na umetne. Ker sm slišala, da to ful boli, sevede nisem šla, sm še čakala 3 dni, potem sm pa zasledila v eni reviji, da nek "zvarek", ki ga spiješ, izzove popadke. In sem ga res spila in čez 4 ure sm mela popadke na 3-5min. Sva šla, okol 22h sva bla v porodnišnic, ob 24h v porodni ob 2h sm dobila še mal umetnih (se nism uspela izognit) in ob 3.12 rodila brez reza, hvala bogu.

Pa res umetni popadki bolijo ko pes!!:kuza:



Anonimen -> Porod! (10.3.2005 13:47:56)

A katera ve, kaj je s porodnimi izkušnjami, ki jih je Ribica izbirala? Jaz sem takrat njej poslala. Kje so zdej fiška?:zmeden2:



Anonimen -> Porod! (10.3.2005 16:07:28)

Zaenkrat še pri meni na računalniku. Čakajo, da jih postavimo nekam. Bodo še nekaj časa čakale po moje:)

Se pa priporočam tudi za tele, jasno.



ribica. -> Porod! (11.3.2005 16:22:08)

tudi jaz svojega poroda ne bom pozabila...

Termin sem imela 11.9.2003. Popadke sem zacutila sredi noci, že en teden cez rok. Bili so na 5 min, vendar blagi. Moj dragi me je peljal v bolnico, kjer so me zadržali čez noč, odprta sem bila komaj cm. Cel naslednji dan sem zasopla čakala, čeprav sem se zelo počasi odpirala.Zvečer so mi napravili pregled plodovnice in videli da je zelena. Šla sem takoj v porodno, točno ob 20:00. Predrli so mi mehur in dali umetne. kmalu se je bolečina začela stopnjevati. Njabolj grozno je bilo poslušati eno iz sosednje sobe ki se je živalsko drla. Ob 22:00 se mi je pridružil moj dragi. Babica mi je dala kekse, ker sem bila ful lačna. Kmalu mi ni bilo več do njih,ker me je preveč bolelo. Zadrževati tiščanje je bilo res neprijetno. Še vedno nisem bila dovolj odprta. Ura je bila že polnoč, glavica se je že videla,jaz pa še vedno nisem bila 10 cm odprta.Bila sem že kr malo utrujena.Vleklo se je in vleklo......meni se je že malo bledlo. potem so se popadki ustavili, jaz pa končno odprta 10 cm. Ura je bila nekje 1:30. Sama sebe sem zalotila, da sem zaspala vmes od utrujenosti, ker ni bilo popadkov. Z mojim dragim sva bila zmedena, prestrašena.....na obrazu babice pa vprašanje "kaj naj naredim". Spet je pospešila umetne, da me še bolj zvijalo, če me je sploh laho še bolj. Verjetno sem se drla še bolj kot tista druga prej, a se zdaj ne spomnim več. vsake toliko je babica prišla preverjat in smo tiščali.....vedno zaman.dete je imelo glavico tako nizko da si ves čas videl a ni mogla naprej. Mislim da smo kake 3 ali 4 krat tiščali zaman. Tretjega potiska od utrujenosti ponavadi tako nisem zmogla več. Banica se mi je z vso silo naslanjala na trebuh. Celo počepnila je čez mene, na mizi, pa ni mogla pomagati, dete se ni premaknilo. Potem je prišel zdravnik delat pregled, da je z otrokom še vse ok. Nato je odšel, mi pa....nič.....bomo pa še malo dali popadkov. In me je spet zvijalo, kot bi bla na elektro šoku, taki krči. Potem se je hvala bogu dete la malo pomaknilo navzdol. Babica je potipala, stekla do vrat, jih odprla in se zadrla "rodili bomo!" V sobo se je vsulo polno babic, sester in zdravnikov. Mani se zdelo kot da dogajanje spremljam izven svojega telesa. Bila sem tako izmučena da nisem točno vedela kaj je res in kaj ne(drugi dan sem pri mojem preverjala svoj spomin). Bil je čas za tiščanje, pred mano pa vsaj 12 parov oči, ki so me gledale, češ "daj no". Kmalu so videli da tretjič ne morem več potisniti. Skoraj vsi pari rok so se uprli na moj trebuh, dve babici pa sta se stegnili ujeti otrokovo glavo, da ne bi spet kje obtičala. Imela sem dejansko občutek, da sta se tako zagnali, kot da ne bo več te prilike. Ven je pokukala glavica z ovito popkovino okrog vratu. Seveda so me prav pošreno prerezali, a mi ni bilo mar, samo da so že dobili to dete ven. Ob 5:33 se je rodila deklica Vita, težka 3600g in 52 cm.
To ni bil čas za fotke ali za rezanje popkovine. Vse potekalo hitro, morali so jo takoj peljati na opazovanje, ker je bila voda res precej umazana od naše pokakanke. Samo malo sem jo popestovala. Bila sem tako srečna, da je bila ta agonija končno za mano.

Kaj naj še rečem, svojega poroda si nisem predstavljala tako.



Stran: [1]