Medeja75
|
Hehehe, no, ce sem glih nacela to temo, se sedaj izkusnja. Mama me je peljala. Ceprav sem imela v avtu ze hude popadke, sem bila bolj ko ne tako, da ni vedela, kaj se dogaja. Me je bilo strah, da me bo od panike kar v LJ odpeljala. Kot sem ze drugje napisala, sva sle zvecer v parih urah iz Domzal dvakrat v Postojno, ker prvic ni nic kazalo. Ko sva prisle tja, se mi je pa zgodilo isto. Mamo so povabili na CTG. Sem pa jaz rekla, da ne, ker me je res tako svinjsko bolelo, da jo ne bi mogla prenasati. Pa je kar lepo sprejela in sla potem domov. No, ko se je ravno pripeljala domov, pa sem jo poklicala, da sem ze rodila. Hahahaha, ker sem klicala po eni uri, je mislila, da bo morala iti ze tretjic v Postojno in, da so me spet poslali domov. Pa se porod brez partnerja.... Meni ni nic manjkalo. Babici sta bili ves cas z mano, ker sem bila takrat edina. Pa se porod je bil menda totalno na easy. Je pa tako... Tudi ce bom se kdaj rodila in imela partnerja (hahahah, upam, da bo tako), potem bi tudi skoraj raje sama rodila. Kjub temu, da je slo tako gadko, me je strasno bolelo in si sploh ne predstavljam, da bi nekdo to gledal. Ne vem no.... Pa se v takih polozajih si, da glih ni najbolj apetitlih. Jaz sem bila najprej v vodi in potem, ko so me ven vlekli in brisali, sem bila ko ena povozena krava. Ne vem no, ce bi si zelela, da me kdo vidi tako... Torej, moja dilema, kako delajo s tabo, ce si sam, je cisto ovrzena. Zelo, zelo lepa izkusnja. Res. Imela sem pa babico Sonjo Premrl in pa Petro (zal ne vem, kako se pise). Zdravnik sploh ni bil potreben. Sem ga videla sele ko so me peljali na oddelek.
|