Gina -> RE: Prevelika navezanost (5.9.2008 17:32:41)
|
IZVIRNO SPOROČILO: ribicaRR IZVIRNO SPOROČILO: Doll Ribica kako vem: izkušnje dekle izkušnje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Otrok ne joka in se ne oklepa staršev kar tako.S tem nam nekaj sporoča,kar nam ne zna povedati.In razlogov zakaj je tako je veliko,starši pa sčasoma razvozlamo tole skrivnostno šifro [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ah, seveda, jaz pa moram biti tiho, ker - saj res- se nimam svojih lastnih otrok. Ne bos verjela, sem pazila ze kar nekaj malckov in imam tudi sosedo, ki je naredila ENAKO, kot je naredila pupika. In tamala pri 9-ih se vedno spi z mamo v spalnici, ocka pa ze od rojstva dalje na kavcu. Meni to pac ni, ker si jaz partnerstvo predstavljam drugace. Pa moj otrok gor ali dol, to je itak prva stvar, ki jo bom zelela nauciti lastnega otroka. Pa sem tudi jaz do sole spala v spalnici na sredini, pa se potem sem ponoci prisla, ce me je strah. Pa se oci ni nikdar izselil iz spalnice. Zdaj pa tako ali tako spi moj pes pri njima. Doll, jaz pa mislim, da ima ribica tukaj veliko bolj trezne poglede, kot čustveno zamegljene oči staršev. Jaz imam tri otroke, če se že na to obešaš, vse tri sem dala čez te faze, tako da ta oblika pogovarjanja se mi ne zdi glih ok, očitanje namreč, da nekdo nima pojma, ker nima otrok. Strinjam se sicer s tabo, da je nekje vzrok, ki ga starši moramo prepoznati. Vendar večinoma starši vidijo zgolj to, da je otroku hudo, da pogreša starša, da ga je strah in podobno, ne prepoznajo tako zlahka drugih vzrokov, ki so ravno tako pogosti. Čudno mi je to, da vidijo, da njihov način ne pomaga, pa se še kar naprej kot stari papagaji oklepajo enakega načina, ki ne učinkuje. Ma saj sem bila jaz ista. Čudna. Ampak ne pišem te reči zato, da bi komu kaj očitala, ampak samo zato, da bi lažje odkrili vzrok za težave, da bi bili bolj učinkoviti, kot sem bila jaz pred leti. Pa da bi reveži spali. Tudi se strinjam, da se z otročki da vse sorte reči dogovoriti in da so nekateri zelo razumni. Ja, super način....kjer to pomaga. Pri našem ta malem to ful zaleže, pri bejbi pa ni nikdar. Z ločevanjem od staršev niso nikdar imeli težav, samo sem jaz ekstremno zahtevna, hočem namreč zase svobodo,s e ne posedujemo drug drugega, pa hočem tudi neko precej veliko samostojnost od mojih otrok. To je po moje ključnega pomena pri tem, namreč kaj ima starš v glavi, kakšne poglede na svet, kaj pričakuje in se o tem ne sprašuje, al bo tako al tako. Potekm so vse težave prhodnega značaja. Drugače je pa tako, kar se vzrokov tiče, ki se jih jaz ta hip spomnim: 1. Osebno ne poznam niti ene same mame, ki pretirano kontrolira otroka, da bi to svojo značajsko ali pridobljeno lastnost videla kot slabo ali škodljivo. Otroci teh staršev niso tako zelo samostojni, ker jih kontrola onemopgoča, jim jemlje zaupanje vase. 2. Osebno ne poznam niti ene same mame, ki bi bila overprotective, ki bi otroka pretirano vezala nase, pa ki bi hkrati sploh jasno videla, se zavedala, da to počne, ali ki bi se ji to zdelo zanič. Otroci teh starešv niso tako samostojni, ker jih starši z nevidno nitko vežejo nase, en dajo jim dihat...čeprav navzven izgledajo strašansko ljubeči, jim v resnici delajo škodo. 3. Osebno ne poznam niti ene same mame, ki bi sploh pomislila, da je vzrok v tem, da otrok ne spi ponoči v tem, da ga ona ni naučila ponoči spati, čeprav bi ga lahko - večina jih pomisli, da je pač še premajhen, prenebogljen, da ga je strah ali da je lačen, ali da sanja hude sanje, ali da ga je strah...samo to. To pride od pretiranega branja knjig, ki niso posodobljene in včasih nimajo glih dosti pojma o čist vsem, sploh knjige o vzgoji in starševstvu in podobne - nekatere seveda. 4. osebno ne poznam niti enega samega toliko starega otroka, ki je vsaj približno zelo dobro navezan na očeta, da bi se le ta težko ločil od mame. Očetje v nekaterih drućinah ne pridejo do veljave, ker se jim ali ne da, kao nimajo časa ali se umikajo, ker se ne znajdejo in so raje partnerji kot očetje ali pa jih mame ne spustijo zraven ali pa jih morda niti ne spodbujejo prav kaj ekstra, če so mal zmedeni kar se svoje očetovske vloge tiče. Brez zamere pupika, pojma nimam, za kaj gre pri tebi, lahko kaj čisto desetega. Lahko je tudi res prehodnega značaja, če stvar ne traja mesece, pa če gre za nekaj novega. Hotela sem samo osvetliti primer še iz drugih strani, morda pa vseeno komu drugemu ki ima enak problem prav pride.
|
|
|
|