|
pravljica -> Imate kaksne posebne porodne zelje? (10.3.2005 19:33:58)
|
blagor enim, ki so se imele v tistih trenutkih "lepo"...jaz se pa tolažim da drugič ne more bit hujše
evo, zdaj pa naj bere kateri se da :)- (pa bo čist na kratko ;))
na zadnjem pregledu je blo nekaj narobe na ctg in me je G poslala v porodnišnico, kjer so me seveda zadržali (kdo bi si mislil)...naslednje jutro (po zajtrku) sem padla v šok, ker je G naredil vse splošno paniko, da takoj v porodno rodit (še danes ne vem zakaj)...pol popolnoma brez besed, samo z mojim jokom od šoka, na britje, pa gel, pa "metuljček" na roko...moža niso pustili zraven, ker je ob meni (brez kakšne zavese) nekaj ur rojevala ženska, ki bi jo v tistem trenutku lahko "ubila" (tako se je drla), jaz pa nisem mogla bit toliko časa obrnjena na enem boku...drugega kot z boka na bok nisem smela...pride ena G, mi štora po notranjosti in prereže mehur (me je skor kap, ker nisem vedla kaj mi je steklo po rit, G pa je rekla, da je to "normalno"...hvala ji, ker me je čist potolažla
no, ko ona zraven končno rodi, lahko z njenim dovoljenjem pride k meni možek...11 ur je bil edini človek, ki sva ga uspela videt, ena sestra al babica al kdorkoli, ki je kontroliral ctg...končno se je začelo in rečem možu naj nekoga pokliče drugače bom rodila sama...je šel iskat osebje v sosednjo sobo, kjer so pili kavico, seveda mu niso verjeli, ampak eno je le prepričal naj pride pogledat in potem "o pa res..."Micika"- (ena njena sodelavka) hitro, rodili bomo!...in smo rodili...to je moja izkušnja v MB porodni sobi
malo so porihtali, mene zašili, dojili sva takoj, čez 5 min pa so jo odnesli (proti moji volji) na nočni počitek
razlog iščem samo v tem, da sem pač bol tiho bitje, takrat še prestrašena povrhu, nisem nič spraševala, samo solze so mi tekle...in na koncu sem bla tako tiho, da niso verjele, da je glavica že skoraj zunaj...halooo!
|
|
|
|