Nina00
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa* Hmmm... kakor vidim oz. sklepam, jemljete žepnino kot nekaj, kar bi se varčevalo za večje nakupe oz. izpolnitev dražjih želja... pri nas je drugače... pri nas je žepnina denar za zapravit (pa za karkoli že), varčuje se pa na varčevalnem računu po 20€ mesečno... to se mi namreč zdi podobno kakor pri nas, odraslih, pri plači... nekaj zapravimo za brezveze, nekaj pa prihranimo (če imamo od česa, seveda)... to sta dve ločeni stvari... ne zapravimo za brezveze cele plače in ne prihranimo cele. Ampak po večini se pa vseeno strinjate, da je 1€ na dan preveč... hmmm. Saj, če povzamem tvojo primerjavo s plačo: nekaj zapraviš, nekaj varčuješ,... Mislim, da naj bi bilo tako tudi z žepnino. Zato pa tisti euro na dan po mojem mnenju ni najbolj primeren. Boljša bi bila večja vsota na daljši čas. Lahko najprej dobi žepnino vsak teden, kasneje pa vsak mesec. Na začetku bo seveda vse zapravil že prvi ali drugi dan, a če mu ti ne boš popustila, se bo naučil razporediti čez cel teden. Privarčeval pa bo kaj, če mu ne boš ravno vsake stvari, ki si jo zaželi kupila ti (pa ne trdim, da zdaj to delaš). Potem, bo motiviran za varčevanje. Za kako večjo stvar se lahko dogovorita tudi, da mu ti primakneš polovico, ko bo sam privarčeval polovico ipd. Veš. ker če bo vedno poleg žepnine, ki bo samo za zapravit, dobil še vse kar si želi in potrebuje, se mu lahko zgodi podobno kot moji kolegici, ki je prvih nekaj let službe vsak mesec po 20. klicala starše, da so ji poslali še malo denarja "za preživet". Imela pa je enako plačo, kot jaz, ki sem takrat plačevala kredit za avto, najemnino, pa še nekaj sem privarčevala - pa tudi kaj sem si privoščla. Saj se je tudi ona naučila, a ji je bilo precej težje in še ves čas je imela občutek, da je prikrajšana za tisoč in eno stvar.
|