|
ronja -> RE: Razočarana nad možem (27.8.2008 11:33:03)
|
In nič majn ni naporno če si sam cel dan doma z 2 letno hčerko (če bo mož šel sam zraven), kot tri urna vožnja. To je sam moje mnenje.
Alja, punca je napisala, da ji je skoz slabo. če ti je skoz slabo, ti pa 3 urna vožnja ipak ne odgovarja najbolj... Ko boš enkrat par mesecev bruhala sleherni dan, boš verjetno malo boljše razumela...
Pa tudi če se ji samo ne da - zakaj bi morala it zraven, če ji ni do tega? Naj gre sam, saj je že velik fant! Ja, seveda bi lahko dala hčerko možu, ampak če pa otrok ne bi hotel it zraven, pa tudi ne vem, če bi jo jaz silila... Navsezadnje je bilo meni v otroštvu obiskovanje raznih znancev brez otrok res sila brezveze in ne vem, če bi malo silila, da mora it nujno zraven, če ji ni.
Pa tudi partnerja spoznaš v nesreči in četudi mogoče Bojana pretirava s svojimi strahovi, so partnerji za nas tu, da nas potolažijo in razženejo strahove, ne pa da rečejo, da pretiravaš in da je treba na vsak način ustrešt svojim staršem...
Bojana, moja mami je bila tudi cela penasta, ker je obljubila teti, da bom naslednjič prišla pokazat tamalo, mi pa takrat nismo prišli, ker je imel lubi ravno tisti dan zadnjo tekmo in sem mu že mesec prej obljubila, da ga greva gledat. Pa je tekma manj pomembna kot pa grozeč splav... Ampak se nisem čisto nič obotavljala, sem ji lepo razložila, da mi je on prvi, tista teta pa pač ni med top 10 in da pridemo drugič, ko bomo lahko. Jaz ji nisem nič obljubila, ker se ne mislim vezat za par mesecev naprej, da bom mela čas, ko bo ona slučajno v Lj. Mami mi je takrat vrgla slušalko dol, pa sem ji zelo lepo razložila, zakaj ne moremo prit. Ko sva se naslednjič pogovarjali, sem ji rekla, da s takim odnosom ne bo mogla met lepih odnosov in da mi bo kvečjemu bolj vseeno zanjo in vse njene sorodnike. Pa da mora to ena odrasla oseba sprejet, da pač včasih ne bo po njeno in da je moja družina meni na prvem mestu. Od takrat si ne upa met takih izpadov.
Tak da vem, kako je, ko je "strašno pomembno", da cela rodbina vidi tvoje dete, ampak kaj čemo, se je pač treba postavit za svojo družinico, moje skromno mnenje. Skratka, dam prav kalbu.
Hehe, marogica, če jaz povem moji mami, je to hujše, kot če povem kakemu tujcu - ker če povem njej, bodo vedeli vsi: tudi ljudje, ki jih sploh ne poznam... Tak da -verjetno že ve, zakaj ne pove[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. lahko pa bi ji bilo samo smotano, ko bi jo vsi spraševali, če bi imela še en ss ali pa pomilujoče gledali... in s tem samo spominjali in bi ji bilo še bolj hudo... Ko sem bila jaz prvič noseča, sem imela ss in hvalabogu takrat nisem nikomur povedala, sem pa kasneje za nazaj. Zdaj vejo vsi in mi je ok, da to ne bo tabu. Ampak takrat si pa ne bi želela vsakemu razlagat, kaj pa kako...
Alja, nič ni narobe, če prilagodiš SVOJE življenje tako, da je tvojim staršem prav, dokler to ne pomeni, da prilagajaš še NJEGOVO življenje njim na ljubo! To pa zame ni fer pa pika! Partner in otroci morajo bit na 1. mestu!
|
|
|
|