RE: Prijateljstvo

RE: Prijateljstvo (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

Anonimen -> RE: Prijateljstvo (24.8.2008 12:40:23)
Pri nas je tako. Moj mož bo šel igrat hokej, ker mu bom jaz rekla, naj gre. Zakaj bi dva čepela ob bolanem otroku, če eden zadostuje, saj mu več kot vročino zmeriti, dati kakšen Calpol, ni potrebno. Kar se tiče zdravstvene nege. Pocarta ga pa lahko naenkrat tako ali tako samo en. Ali ati ali mami. Torej ne vidim razloga, da bi oba ostala doma, samo zato, ker je otrok bolan.Če pa bi bila situacija obratna, torej, da bi jaz imela kakšno zadevo, bi bila njegova reakcija popolnoma enaka, kot moja. V partnerskem odnosu gre za prilagajanje in seveda razumevanje partnerjevih potrebb, želja. In to sta dve izmed ostalih lastnosti, ki "označujeta" PRAVO ljubezen. Pa še to....Imeti otroka ne pomeni totalno žrtvovanje staršev. Kajti zdrav odnos med starši in otroki je vse prej kot nenehno žrtvovanje staršev in nič drugega. Otrok je samo DEL mojega življenja, mislim, da sme biti moje življenje(torej življenje staršev nasploh) sestavljeno še iz česa drugega, kot pa samo žrtvovanja. In zadovoljen starš je dober starš. Vsaj moje mnenje je takšno. Se strinjam v vsem. Bolan otrok itak potrebuje mir. "Skakanje" okrog njega, samo zato, da dokazemo, kako brizni smo, ko je bolan, je nepotrebno, z vidika njegove ozdravitve. Partnerja v tem primeru ob sebi potrebujemo mi, da potolazi nas in da je logisticno lazje, ce se kaj zakomplicira (recimo otrok bruha, je treba vse zamenjat ali v skrajni sili, da se vsi peljemo v bolnisnico, v primeru resne bolezni, naprimer vrocinskega napada).

daddy -> RE: Prijateljstvo (24.8.2008 14:41:37)
IZVIRNO SPOROČILO: Marogica Pa še to....Imeti otroka ne pomeni totalno žrtvovanje staršev. Kajti zdrav odnos med starši in otroki je vse prej kot nenehno žrtvovanje staršev in nič drugega. Otrok je samo DEL mojega življenja, mislim, da sme biti moje življenje(torej življenje staršev nasploh) sestavljeno še iz česa drugega, kot pa samo žrtvovanja. In zadovoljen starš je dober starš. Vsaj moje mnenje je takšno. Tooooočno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]. Tudi moje.

Kerensa* -> RE: Prijateljstvo (25.8.2008 2:20:35)
IZVIRNO SPOROČILO: Primoza RR Skupinski športi so delno tudi posledica druženja t.i. prikritih homoseksualcev, kolikor je meni znano. Tole je pa zmagovalna izjava v tej temi. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

maruškaŠ -> RE: Prijateljstvo (25.8.2008 6:17:50)
IZVIRNO SPOROČILO: Marogica IZVIRNO SPOROČILO: Rožica I Otrok ima vročino, moški bo otroku prečital pravljico, ga pocrkljal in odšel na fuzbal. Mirne vesti. Ženska si bo avtomatsko prestavila termin laufanja, ker je dete bruhalo. Čeprav je ati doma... Res bi me zanimalo iskreno mnenje uporabnic RR v tem primeru in predvsem % moških, ki (bi) so to napravili. Po moje kakšnih 75% moškim, bi bilo to popolnoma normalno, ostalih 20% to ne bi "upali" napravit, 5% moških pa to dejansko sploh ne bi padlo na misel. Pri nas je tako. Moj mož bo šel igrat hokej, ker mu bom jaz rekla, naj gre. Zakaj bi dva čepela ob bolanem otroku, če eden zadostuje, saj mu več kot vročino zmeriti, dati kakšen Calpol, ni potrebno. Kar se tiče zdravstvene nege. Pocarta ga pa lahko naenkrat tako ali tako samo en. Ali ati ali mami. Torej ne vidim razloga, da bi oba ostala doma, samo zato, ker je otrok bolan.Če pa bi bila situacija obratna, torej, da bi jaz imela kakšno zadevo, bi bila njegova reakcija popolnoma enaka, kot moja. V partnerskem odnosu gre za prilagajanje in seveda razumevanje partnerjevih potrebb, želja. In to sta dve izmed ostalih lastnosti, ki "označujeta" PRAVO ljubezen. Pa še to....Imeti otroka ne pomeni totalno žrtvovanje staršev. Kajti zdrav odnos med starši in otroki je vse prej kot nenehno žrtvovanje staršev in nič drugega. Otrok je samo DEL mojega življenja, mislim, da sme biti moje življenje(torej življenje staršev nasploh) sestavljeno še iz česa drugega, kot pa samo žrtvovanja. In zadovoljen starš je dober starš. Vsaj moje mnenje je takšno. Vendar pa je otrok tisti kateremu varnost pomeni veliko in v končni fazi otrok potrebuje samo občutek, da sta starša pri njem. Ne potrebuje pretiranega crkljanja in skakanja okoli njega. In ja - naj bo otrok samo del življenja, ampak ko je zdrav. In ne, ne strinjam se, da bolan otrok ob sebi potrebuje samo enega starša, ampak vsekakor takrat potrebuje mamo in očeta.

ronja -> RE: Prijateljstvo (25.8.2008 9:55:01)
Pri nas je tako. Moj mož bo šel igrat hokej, ker mu bom jaz rekla, naj gre. Zakaj bi dva čepela ob bolanem otroku, če eden zadostuje, saj mu več kot vročino zmeriti, dati kakšen Calpol, ni potrebno. Kar se tiče zdravstvene nege. Pocarta ga pa lahko naenkrat tako ali tako samo en. Ali ati ali mami. Torej ne vidim razloga, da bi oba ostala doma, samo zato, ker je otrok bolan.Če pa bi bila situacija obratna, torej, da bi jaz imela kakšno zadevo, bi bila njegova reakcija popolnoma enaka, kot moja. Marogica, se podpišem, tako je tudi pri nama. Vendar pa mislim, da je mišni dala primer, ko ti ne bi smela/mogla dvignit otroka, ta pa bi bil še bolan. To situacijo žal malo spremeni (vem iz izkušenj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]). Tudi midva imava zmenjeno, vsak 2x na teden šport (kadar je vse ok, pa tudi če je otrok malo bolan in ga ima drugi partner - če bi bila fejst bolana, pa ne vem, verjetno ne bi nihče hotel it., pa to itak ne traja..), vendar pa je zdaj vse skup malo bolj zoprno: ga recimo napodim na košarko, pa je recimo mala malo zahtevna in se bolj ukvarjam z njo in to cel dan, ker ima dop. službo, pop. pa basket in me potem boli buši za pop*, pa nisem ziher, če sem prav naredila - glede na to, da smem v principu samo ležat, česar si z enoletnim otrokom pač ne moreš privoščit, če si sam doma... On pa tudi noče reskirat splava za en basket... In tako potem dostikrat ne gre... Sicer se pa stinjam, sploh s tistim delom o žrtvovoanju in dejstvom: srečni starši= srečen otrok.

Marogica -> RE: Prijateljstvo (25.8.2008 22:50:09)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja vendar pa je zdaj vse skup malo bolj zoprno: ga recimo napodim na košarko, pa je recimo mala malo zahtevna in se bolj ukvarjam z njo in to cel dan, ker ima dop. službo, pop. pa basket in me potem boli buši za pop*, pa nisem ziher, če sem prav naredila - glede na to, da smem v principu samo ležat, česar si z enoletnim otrokom pač ne moreš privoščit, če si sam doma... On pa tudi noče reskirat splava za en basket... In tako potem dostikrat ne gre... Sicer se pa stinjam, sploh s tistim delom o žrtvovoanju in dejstvom: srečni starši= srečen otrok. To je nekaj drugega ronja. Ti si noseča in določenih stvari pač ne moreš početi tako, kot če ne bi imela trebuščka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] , brez da bi reskirala splav ali prezgodnji porod. Sama sem v drugi nosečnosti imela popolno mirovanje od 32. tedna, tako da je resnično VSE počel moj mož(beri od gospodnijskih del do vzgoje in "oskrbe" otroka v vseh smislih). Tako, da se je marsičemu v tistih nekaj tednih odpovedal. Brez muke. Vendar v "normalnem" stanju zadostuje bolnemu otroku tudi samo en starš. Kaj pa mame samohranilke? Te, kadar je otrok bolan(za vsako vročino), tudi ne pokličejo očeta, ali pa kaj je s starši, kjer eden cele dneve dela, ker mora, ali pa je cel teden odsoten(npr. vozniki tovornjakov, avtobusov...) V takšnih primerih tudi oče ne gre iz službe. Važno je, da otrok ve, da sta oba starša zanj vedno "pri roki", da jima lahko zaupa, da se lahko z njima veseli ali pa joče. In to ne pomeni samo takrat, ko otrok leži z 38 stopinjami vročine, temveč tudi v vsakdanjem življenju, ko je otrok zdrav.

Stran: << < Prejšnja stran 1 2 3 [4]