Anonimen -> RE: Napadi jeze (15.8.2008 10:45:48)
|
To je čisto normalno obnašanje. Kakšna knjiga o razvojni psihologiji to lepo razloži. Otroci imajo ravno tako čustva, kot jih imamo odrasli. S to razliko, da jih šele začenjajo spoznavati in zavedati ter jih šele s časom in izkušnjami nadzirat. Otrokove sposobnsoti gibanja, razmišljanja, socialnih stikov,... se razvijajo postopoma. In ko bi on nekaj razumsko že rad naredil, (ker ga privlači, zanima), tega fizično še ne zmore, ker mišice in koordinacija gibov še ni dovolj razvita. In to pokaže kot frustracijo (ne bi temu rekla ravno jeza ali trma), obupom, ker bi nekaj rad, a tega še ne zmore. To je pravzaprav fajn, ker otroka spodbuja k temu, da bi poskušal še in še. S tem vadi svoje razmišljanje, gibe, mišice - in se razvija. Lahko pa tu zraven priskočimo na pomoč starši, tako da otroka spodbujamo ali mu pomagamo pri doseganju njegovega cilja (npr. primaknemo igračko bližje), seveda pa ne, da nekaj naredimo namesto otroka. Tako se mu vzame spodbudo in veselje.
|
|
|
|