[Brisano sporočilo] (Polna verzija)

Forum >> [Družinsko življenje] >> Naš vsakdan



Sporočilo

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (3.3.2005 12:30:16)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (3.3.2005 12:39:29)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



Anonimen -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 12:39:59)

- da bi mu pomagala spraviti tisti cmok iz grla, ki tako boli, ko si žalosten, pa ne upaš jokati (jaz sem bila v koloniji vedno žalostna, iz dijaškega doma sem po treh dneh prišla domov in se v šolo vozila z vlakom, iz LJ pa potreh tednih in se prav tako vsak dan vozila)
- da bi ga potolažila, če bi bil žalosten brez mame
- da bi ga poslušala, ko bi ti želel kaj povedati (katera punca mu je všeč;))
- da bi ga pohvalila za nove dosežke in "pridigala" ob neumnostih
- in ja, da bi kdaj pobožala po glavi:-))



nejcko -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 13:03:14)

al bina, ti pa znaš včasih človeka res presenetiti... tok lepo si napisala, da mi je šlo kar na jok...


BA točno to, kar je al bina napisala in nič drugega.



Mina1 -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 13:08:35)

madonca, točno tako, kot je napisala al bina:bravo:

ampak res točno tako. Moj 3-letnik je recimo blazno občutljiv, čeprav pravi:hudicek: in razgrajač. In to, kar je napisala al bina, je točno to, kar otroček rabi, ko mamice in atija ni poleg;).

:bravo:

pa-pa Mina1, na sveže mamica drugemu:modri:



Anonimen -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 13:11:58)

Dej, dej, nejcko, zdej so pa še men solze pršle...tud k se spomnim, da bo šel enkrat (ne enkrat,čez tri leta!!!!) v šolo, pa v kolonijo, šolo v naravi...smrk...




Pi-kica 1 -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 13:13:51)

Sama sem bila kot vzgojiteljica kar sedemkrat v Punatu, paše trikrat v Poreču, pa v Ankaranu, pa na zimovanjih... uf še sama sem sedaj presenečena, koliko takšnih dogodivščin je za mano.
Torej, na samo pedagoško delo te bodo verjetno s kakim seminarjem na RK pripravili. Mi tega nismo imeli, ker se poklicno ukvarjam z otroki. Če boš vodila skupino mlajših deklic, si pred odhodom pripravi kako beležko, v katero si boš zapisala posebnosti za vsakega otroka. Potrebuješ eno veliko kuverto za denar (žepnino) od otrok, ki ti ga bodo verjetno starši zaupali. Izročili ti bodo tudi zdravstvene izkaznice in osebne oz. potne liste.
Zelo pomemben je prvi stik z otrokom, oz. z njegovimi starši, da jim vzbudiš potrebno zaupanje. Starše povprašaj o otrokovih posebnostih, navadah... Ob odhodu lahko pričakuješ tudi kakšno solzico.
Uf, sem se razpisala! Pravzaprav me kar vprašaj, če te še kaj zanima.

Pa lep pozdrav

Pi-kica



žiža -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 13:16:06)

Ojla
jaz sem bila vzgojiteljica v zdravstveni koloniji 5X
To je bil zame največji užitek in vskič najboljše počitnice, četudi fest delavne. Zavedati se moraš ogromno stvari,ki ti čakajo. No pa če si že sodelovala sigurno poznaš način dela. jaz sem prvo leto imela 11 fantkov, starih 7-8let vsi iz socialno ogroženih družin. Toliko kot sem se tisto leto naučila se nisem še nikjer nikoli. Tem otrokom sem bila res mama vseh 14 dni.
sicer nisem bila nikoli v koloniji z RK, sem pa slišalča kar nekaj stvari, ki meni osebno niso všeč. Prvič mi ni všeč da so v isti skupini otroci tako različnih starosti. Mislim tudi, da vzgojitelj otrok in staršev pred odhodom ne obišče. To mi tudi ni všeč, niti kot mami niti kot vzgojiteljici. No se opravičujem če se motim, vem da je bilo tako par let nazaj na debelem rtiču
Sicer pa mislim da je pomembno to da vsakemu otroku daš občutek varnosti in zaupanja. Bodi njihova najboljša prijateljica. Spusti se na njihov nivo takrat ko to potrebujejo in bodi dosledna pri svojih zahtevah. Joj tolk bi še lahko pisala.
Če želiš ti lahko na privat še kaj napišem.Predvsem kako se jaz pripravim na kolonijo in kakšen sistem dela imamo mi. Drugače je bil pa moj možek zadnji dve leti pedagoški vodja, tako da brez kolonije prav težko shajava. Bomo šli letos kar vsi 3je za par dni dol.



nita -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 13:16:59)


Men bi že to velik pomenlo, da bo z mojim otrokom nekdo, ki ima otroke tako rad, kot ti... Danes je vse več vzgojiteljic, pedagoginj, učiteljic, ki svojega dela na žalost ne marajo, tako kot bi ga morale in ki so se za ta poklic odločile iz napačnih vzrokov.

L.P. Anita :rozica:



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (3.3.2005 13:21:07)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



dory -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 13:30:59)

Prvo kot prvo bi rada svojmu malemu dala obcutek varnosti,topline in zaupanja...da bi bil moj najboljsi prijatelj,seveda z mejami..naj se ve,kdo je stars in kdo otrok :)...cimmanj bi mu rada pridigala v zivljenju ampak bi mu rada dolocene stvari razlozila tko,da mu ne bi blo treba prit do cilja po ovinkih amapak naravnost...sam ker je bikec bo tezko verjetno :):)-...rada bi bila ob njem,v dobrem in slabem, v tezkih trenutkih upam,da bom zbrala prave besede,zaradi katerih se bo cimprej pobral, hvalila ob dosezkih,rada bi dosegla,da bi se znala pogovarjat, objet, zaupat....to je to:)...gotov sem se kej pozabla..



ronja5 -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 16:32:18)

Kot je napisala Al bina :bravo::bravo::bravo:
Moja dva hodita že od petega leta.
Smo pa imeli kar nekaj slabih izkušenj predvsem z mlajšimi vzgojiteljicami in tistimi, ki so imele v koloniji tudi partnerja. Tavečji je pred leti ob prihodu domov ves večer jokal. Sploh ga nismo mogli potolažit. Šele naslednji dan je povedal, da ga je učiteljica zmerjala, češ da je zgaga neubogljiva, ipd. Res je živahen, vendar mislim da zmerjanje ni bilo primerno. Lani pa je tamala naletela na tako, ki je imela fanta med vzgojitelji in sta se ves čas skrivala in lupčkala :zmeden2:

Tako da ti svetujem, da pustiš vse skrbi in tudi fanta doma in se maksimalno posvetiš otročkom.


LP! Ronja



Pupica -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 20:04:25)

Baby angel, tudi jaz sme letovala z otroci z posebnimi potrebami (cerebralna paraliza, mišična distrofija, spinabifida, slepi, artrogripoza.,..)Naj ti povem iz svojih izkušenj, ti otroci so zelo navezani na starše in domotožje je hudo.

tako da ko smo bili na :morje: sem jim bila vzgojiteljica, terapevtka, varuška in mama in oče in sestrica in prijateljica.
Ne razmišljaj preveč. Delaj čisto po občutku. Čečutiš, da otrok potrebuje objem mu ga daj, če potrebuje vzgojo(ja tudi lumpki neubogljivi se najdejo, ga temu primerno okaraj)mu jo daj, če potrebuje le nekoga da se malo pogoroi, si vzemi čas,...P ne boš zgrešila.

Joj kako sem ti fouš...mi mso se imeli takooooo zelooooo lepo!:sloncek::sloncek::sloncek::sloncek::sloncek::sloncek:



Anonimen -> Kaj bi želele za svoje otroke... (3.3.2005 21:25:32)

In predvsem bodi pozorna na tiste tihe miške, ki so večino časa same, ki ne najdejo stika z družbo, ki so vedno nekje vzadaj in resne ali pa imajo na ustkih plašen nasmeh. Tisti korajžni nasmejani otroci se bodo že znašli. Mene bolj za tihe miške srbi. Tistim lahko res veliko daš, mogoče še kaj, česar doma nimajo. Joj, prav zaradi njih bi šla kar s teboj.



Stran: [1]