|
Natyy -> RE: partner ima že otroka (14.8.2008 9:39:00)
|
Kot je napisala maruška Š. Nekatere ste na enem druge na drugem bregu. Sama sem pa tako na enem kot na drugem bregu. Zakaj? Zaradi različnih interesov sem se z bivšim razšla in naj rečem, da mi je on nagajal toliko časa dokler sem mu to dovolila. Ko pa je ugotovil, da sem dovolj močna, da mi ne more do živega se je med nami vse uredilo in sedaj zelo dobro funkcioniramo. Predvsem je pričel gledat v korist otroka (sama sem to ves čas počela). Da pa je prišel tako daleč sem ga "peljala" do sodnika. S svojo odvetnico in s pomočjo sodnice smo mu odprli obzorje in uvidel je, da njegova dejanja škodijo samo najinemu otroku.
Sedaj sem v vezi z moškim, ki ima otroka. Ne bom rekla, da je bil z njo v vezi, ker nista nikoli živela skupaj. Resnica je v tem, da je otrok sad nepremišljene avanture. Mama otroka mu ni nikdar oprostila, da si ni hotel z njo ustvariti družine, ko mu je povedala, da pričakuje. Otroka je vseskozi ščuvala proti njemu in mu onemogočala oziroma omejevala stike.
Sedaj imam možnost primerjat dva otroka (oba sta istega spola in narazen le dva meseca). Moj otrok ima rad oba starša, pri obema se dobro počuti in se sploh ne počuti kot otrok razpadle družine. Njegov otrok pa je razpet med "resnico matere" in življenjem, ki ga je deležen ko je pri nas. Vse bolj ugotavlja, da resnica matere ni popolna resnica. Tako postaja razpet med ljubeznijo, ki jo goji do nje in dvomom o stvareh, ki jih je mati z lažjo in nesesnico o očetu vsa ta leta trosila na ramena majhnega otroka. In to le zato, ker mu nikdar ni oprostila, da si ni ustvaril družine z njo.
Vesela sem. da sva midva z mojim bivšem našla skupni jezik in omogočila najinemu otroku srečno otroštvo.
Prepričana sem, da v kolikor bi vsak ločen starš najprej premišljeval o dobrobitu otroka, nebi omejeval stikov drugega starša do svojega otroka. Zavedajte se da kri ni voda in vedno pride čas, ko otrok pride do tiste prave resnice.
|
|
|
|