Doma pa cmeravost ignoriramo... dete, ti kar vpij... izsiljeval me ne boš... če bi kaj rad, najprej nehaj vpiti in normalno povej, potem bomo pa videli... dokler pa tuliš, pa nimaš niti najmanjše šanse za karkoli... boš že dojel... tako nekako funkcioniramo... včasih sicer bolj naglas, ampak gre .

IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*

No tako nekako tudi mi reagiramo samo kaj ko traja toliko časa predno se dogovorimo za kaj sploh gre da nam grejo že lasje pokonci. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

IZVIRNO SPOROČILO: roberta

joj, vem kaj govoriš... in ja, je včasih tečno, da bi človek znorel. tudi moja punčka se cele dneve cmera in ni nikoli zadovoljna s svojim položajem. in tako je že od nekdaj, že kot dojenčke je bila "sitna". s starostjo pa se samo spreminja oblika sitnarjenja. ko je bila dojenček je nonstop jokala, nikoli ni bila zadovoljna, nič ni spala (ne glede na to, kaj vse sem počela z njo), zdaj pri 3 letih pa se skos dere za mano "mami, mami...", pa ne zna biti sama niti 5 minut... (zdajle mi sedi v naročju in teži, da se me hoče držat za roko, pa čeprav ve, da potem ne morem pisati... in vem, da samo išče pozornost, samo če je tko od trenutka ko se zbudi, pa do 9 ure ko gre spat, je to naporno, da dol padeš). včasih sem se grozno obremenjevala, da sem jaz kriva za to njeno obnašanje, da sem slaba mama, da ne znam s svojim lasnim otrokom, ampak zdaj počasi prihajam do tega spoznanja, da ona taka je - zahtevna. ker imam zdaj še enega dojenčka in ta je pa čisto drugačen - miren, zadovoljen, tudi po 15 minut lepo sedi v stolčku in je čisto zadovoljen, da malo opazuje naokoli, ne joče veliko, skratka tak prijeten otrok s katerim je res vseskozi lušno bit in mu tut izpoljnjevat vse potrebe z veseljem, ker te ne prihajajo nonstop od jutra do večera.

roberta