|
Gina -> RE: osamljenost (8.8.2008 19:33:40)
|
To je malo karakterno, malo pa razvojno pogojena reč. Kaj pa vem, nekateriotroci so precej manj socialni, ko so majhni, ko pa zrastejo, pa usvojijo tudi te vrline in to odlično. Sama sem bila precej osamljen otrok tja do 12 leta, potem se mi je pa začelo svitat, kako zelo nepomembno je, kaj si ljudje o meni sploh mislijo. Takrat začneš funkcionirat tako,da nisi več v krču,strahu,kako ne boš priljubljen... in nenadoma nimaš več problema z ljudmi, kar naenkrat imaš dovolj frendov.
Moja hči je obraten primer. Preveč socialna. Ampak učinkuje pa ta reč enako kot pri premalo socialnih otrocih. Tako zelo si želi družbe, da travmira, če je nima. In spet sedogajajo enake reči, v strahu za družbo dela neumnosti.
Nekateri otroci se pač že rodijo s prirojenim čutom, kako obvladovat okolico ali kako biti priljubljen ali kako normalno funkcionirat vdružbi, velika večina pa tega nekako nima in si mora to pridobiti.Vendar sem čisto prepiričana, da si tegane pridobiš tako,da ti poiščejo prijatelja starši. Morda že... na način,da te vpišejo še h kaki dejavnosti, da si sam s tem razširiš krog znancev in kolegov, vendar se ti bo tam dogajalo enako, če ne boš spremenil svojega načina funkcioniranja v družbi.
Kako pa spremenit svoje vedenje? Kot sem rekla, nekaj pride z zrelostjo, nekaj z zavedanjem, da od tega ne more biti odvisna tvoja sreča, pa z zavedanjem, da drugi tebe ravno toliko potrebujejo kot ti njih, pa z zavedanjem, da je ljudi kot pečka,da imaš veliko možnosti izbire in podobnim. V tem primeru ti postane vseeno, kaj si o tebi mislijo, in začnešbiti ti ti, normalen, brez posebnih zavor. Zato te ljudje začno spoštovati na drug način,kot prej. To pa je bolj kot ne dolgoročen proces, sploh pri otrocih. Karkater tudi dozori. POčakaj malo. Moraš otroka pustiti, da sam svoje težavepremaga. NI druge. Ne moreš namesto njega urediti reči. Lhko pa stojiš za njim s pametnimi nasveti in mu razložiš,kako bi ti ravnala vdoločeni situaciji. Mogoče bi se pogovorila tudi z razrednikom. Učitelji zmorejo urediti marsikateri socialni odnos, če je interesna vseh straneh, čarovniki pa vendarle niso. Lahko pa vplivajo na nekatere posameznike, ki se v družbi nasilno vedejo in nekoga izločijo, to se pa da. Samo ti praviš,da je ne izločijov bistvu, samo da nima ravno prave prijateljice, a ne?
|
|
|
|