IZVIRNO SPOROČILO: ninocka

IZVIRNO SPOROČILO: barika
ninočka, brez zamere, sam men se zdi, da ti z vrtcem malo pretiravaš. Če se ti obnašaš tak, da ti je ful hudo, otrok čuti in je še njemu. Sej pa ni nič takega, če gre v vrtec.

Ob tole se bom pa spotaknila - jst napisem vam, da mi je hudo in sem zalostna, ko sem sama doma. Ko sem z njim, pa mu tega ne pokazem. Po drugi strani imam pa VSO pravico bit tecna, zalostan, razjarjena, besna na cel svet in se sprasevat, zakaj nisem s svojim otrokom. In to pravico mi daje to, da sem MAMA. In ker je to MOJ otrok, ki sem ga 9 mesecev nosila v trebuhu, trepetala zanj, ga bozala cez trebuseck, se veselila vsakega giba, kolcanja, brcanja...To je MOJ otrok, za katerega skrbim ze skoraj 1 leto in ga previjam, dojim, crkljam,  se sekiram, ko je bolan, vstajam ponoci, ko se zbudi...in kaj zdaj? Po enem letu ga pustim popolnim neznancem, o katerih v bistvu nic ne vem, jih ne poznam, ne vem kaksen odnos imajo do otrok, a ga bodo potolazli, ko bo jokal ali jim bo odvec in ga bodo pustili, a so prijazni in imajo otroke radi ali so v sluzbi zarad sluzbe same...Jaz pa odhajam v sluzbo, kjer delajo ljudje, ki mi v bistvu ne pomenijo nic. In povrhu vsega MOJ otrok se joka, ko gre v vrtec. Hmm, in potem naj se vprasam, zakaj ne skacem od veselja? In mislim, da ima tudi otrok PRAVICO cutiti in vedeti, da ti je kot mami hudo, ko ga zapsucas. Da ti ni vseeno in da ga imas rada. Zato tudi ne maram tistega - kr pejt na skrivaj, da  te ne vidi, pa ne bo jokal. Mogoce ne tisto sekundo, ampak bo, ko bo ugotovil, da te ni. Jst se od mojih dveh vedno poslovim in jima dam lupcka in povem kam grem.
Tudi pri Evanu, pa so ga prve tri mesece cuvale babice in je potem sel v vrtec brez problema - pa mi je blo vseen hudo, pa je bil na zacetku v domacem varstvu in z ljudmi, ki ga imajo radi.
In a  mislis, da za otroka pa ni stresno? Da se samo zato, ker je se majhen, ne zaveda, da bo od zdaj naprej vse drugace. Da ne bo vec pri mamici, da namesto 10 ur, jo bo videl samo 3 ure? In a mislis, da se to pri otroku nikjer ne odraza? Ko je Evan zacel hodit v vrtec in ko sva se zaradi moje sluzbe vidla samo zjutraj, ko sem ga oblekla, se je zacel zbujat ponoci in je jokal, dokler ga nisem vzela v narocje. Zaspal mi je samo v narocju, ce sem ga odlozila v posteljico, se je zbudil in spet jokal. In to je trajalo tud po 3 ure na noc, vsako noc med 2 in 5 ponoci.

Nikjer nisem napisala, da je vrtec slab - vsak otrok pride v fazo, ko mu starsi sami po sebi niso dovolj, niti jim nismo vec zmozni nuditi tistega, kar potrebujejo za svoj razvoj. Takrat potrebujejo vrtec - zaenkrat imam pri Evanu same pozitivne izkusnje - tam veliko rise, se uci pesmic, igrajo se zunaj na zraku, naucil sije obut copatke, ceveljcke, ima druzbo sovrstnikov, spoznava, kaj je to imeti prijatelja...Ker mi se doma igramo drugace in z drugimi stvarmi. Tako, da sama vtrec pozdravljam z navdusenjem , se mi pa zdijo otroci pri 11 mesecih cist premajhni za tja. Idelano se mi zdi med 15-18 mesecem, ko jih vecina ze hodi, se ze sami locijo od mame in je potem vse lazje...