|
sirenetta -> RE: Babi ga noče paziti (8.8.2008 23:46:18)
|
IZVIRNO SPOROČILO: karin24
Velik znak odraslosti je to da se ne zanašaš več na svoje starše, ampak nase in na partnerja. Kar se dela tiče in kar se financ tiče.
(Da se malo vrnemo k prvotnemu Aleksinemu postu...)
Saj se, ampak občasno v težkih trenutkih, ko pa partner ni dovolj, pa se najprej obrneš na familjo, a ne? In zato se je Aleksa obrnila na mamo. Je pač taka izjemna situacija. Mislim, da Aleksa ni ravno načrtovala, da bo otrok nedonošen. Zato pa rabi pomoč mame. Je bila nepredvidena situacija. Če bi otrok bil donošen in zdrav, bi ga dala v vrtec tako kot večina, saj je kot prvotni razlog navedla zdravje otroka. In tu se človek najprej obrne na familjo. Pa kaj, a če bi vedela, da bo nedonošen, pa ga ne bi smela sploh naredit, ker niso v finančno najboljšem stanju. Pa še je takih mladih družin, ki si želijo otroke, pa jim je težko, ker ni ravno full denarja. Glede financ pa tega Aleksa ni navedla kot glavni razlog, ampak je napisala: Navsezadje, tudi meni bi pomagala, saj so jasli zelo drage...Torej navsezadnje in ne kot glavni razlog. Finančno sta torej samostojna in preskrbljena, je pa plačilo jasli vsekakor obremenjujoče za mlado družino.
Ve pa ste tu navalile kar z neko nesamostojnostjo in finančno nezrelostjo in nedoraslostjo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. Pri Aleksi gre za izjemno situacijo in ne za to, da ona pričakuje pomoč mame kar tako, ker se ji ne ljubi plačevat vrtca.
Se je katera vprašala, kako je, ko imaš nedonošenčka in kaj vse je morala Aleksa dati skozi, koliko dodatnih stroškov in skrbi so imeli v povezavi s tem. Že zaradi vsega tega, bi lahko bile malo bolj obzirne in čuteče do nje. Pa še da ji lastna mama ne stoji ob strani. V težki situaciji z otrokom, ki je bil mogoče celo v življenjski nevarnosti, če je bil rojen veliko pred rokom in ima najbrž še vedno posledice (saj bo nadoknadil, nedonošenčki nadoknadijo, ampak za to rabijo čas).
Pred nekaj časa sem v posvetovalnici naletela na starša, ki sta preoblačila svojega otroka in majhno bitjece je bilo nedonošeno, rojeno s šestimi meseci, to je bilo tako majhno, drobno bitje, da bi ga človek kar vzel k sebi in stisnil k srcu. Nikoli ne bom pozabila zaskrbljenih pogledov teh dveh staršev, ki se jima je na obrazu vtisnila skrb za tega otroka in vse kar sta morala prestati. Nista nič razlagala, kako in kaj, ampak en sam pogled je zadostoval, da bi jima človek najraje stistnil roko in jima izrekel nekaj toploh opogumljajočih besed za vse, kar sta morala dati skozi.
Tako da punce, calm down, umirite malo svoje podivjane hormone in svojo amazonsko kri in nehajte streljati kar vsevprek in razglašati samostojnost za vsako ceno. Ni vse, kar je za vas dobro, nujno dobro tudi za ostale.
|
|
|
|