 |
RE: Babi, dedi, tast in tašča
7.8.2008 7:32:40
|
|
|
|
ronja
|
Točno to, sprašujem, kako bi jo prepričala, da si najde kak hobi oz. nekaj, kar bi ji zapolnjevalo življenje, razen najine vnučke.
To, da bi si želeli, da pogosto pride, enostavno ni res. Pogovoril se je sicer lubi že milijonkrat in nikoli se ni nič spremenilo - zadnjič, ko je šel na teren, je ostala tu do 10h zvečer! Pa jo je vmes parkrat klical in ji direktno rekel, da naj gre domov. Ona pač tega noče slišat pa pika. Zakaj bi se kregala z njo? Rajši jo sprejmeva tako, kot je, če se ne da tega spremenit, pač spremeniva svoje vedenje.
Tudi to delava, da kadar potem lubi pride iz službe domov, pač nekam moramo šibat, da smo spet svobodni. Ampak prvič je to zdaj težko, ker jaz ne smem ne vem kaj počet, drugič se nama zdi pa malo trapasto, da morava bežat iz lastnega doma. Zakaj bi si to delala, če nama ni treba?
Ja, ko jo dava tja, seveda imava čas, vendar ga takrat dostikrat poizkušava izkoristit da narediva kaj. POleg tega nama pač čas enkrat na teden ni dovolj, žal, eni smo pač taki - že odkar sva začela hodit, tičiva skoz skup in nama je to pač enostavno všeč. Zdaj si organizirava tako, da pač on pelje malo tja in jo potem pride iskat, da je mala pri njej, ne pa da smo vsi skup tu. Ampak da bi bila mala pri njej 4 dni na teden, ne pride v poštev -tega si nihče od nas ne želi: ne lubi, ne mala, ne jaz. Sama je ne bosta pripeljala nazaj, takrat kot bi si midva želela, jaz pa ne bom 4 dni na teden brez svojega otroka. Nisem jih zato imela, da jih bojo samo babice vzgajale in rihtale.
Mala ni živčne, če je z njo, vendar če smo vsi skupaj, točno ve, da bo lahko pri meni, samo če se bo dojila in to izkorišča. če me ni, se pač ne more, kaj ni to logično?
Pri nas smo bili bolani že vsi trije - ni bilo dolgotrajno, vendar je bilo pa fejst. In smo kljub temu sfolgali. Tudi zdaj me ves čas prepričuje, kako rabim pomoč - samo kaj, ko jaz budalo tega ne vidim . Se veda pride trenutek, ko rabiš varstvo - vendar pa tega trenutka ne mislim plačevat tako, da moram bit 4x na teden cel dan z nekom, s katerim mi pač ni za bit toooliko časa skup. Tudi ni ona edina, na katero lahko računam za varstvo in bi rada, da tako ostane. Če ljudi, ki se ponujajo, nikoli ne izkoristiš, potem se počasi odvadijo, nehajo ponujat in na koncu jim ne moreš rečt. Jaz mam pa rajši več rezerv in da se tudi vsi ti vsake toliko vidijo s tamalo, da jih je navajena - pa da jih tudi jaz vidim, saj jih imam tudi jaz rada.
Vsekakor mislim, da je za otroka najboljše, da ima srečne starše in če to zahteva, da se z babico pač vidijo max. 1-2x na teden, potem je ot najboljše. Kar se tiče pogostosti stikov, se čudim, da se ti to zdi malo - namreč kar sem se pogovarjala s svojimi prijateljicami in kar sem prebrala tu na rr, se redkokateri vidijo tako pogosto - večinoma je 1x na 14 dni - razen kadar živijo skup, kar mi ne.
Mogoče se ti zdi čudno, ampak nam je fino skup - in če imava 1x na teden koga od mojih staršev, 1x na teden mojega bratca, 1-2x na teden njegovadva in še navadno 1x na teden kaka prijateljica, je nam to vrh glave dovolj obiskov. Ostaneta 2 dni, ko smo vsi trije skup sami v miru - in to si pač želiva obdržat in ne, to se nama ne zdi tako veliko.
Meni je recimo lažje skuhat kot it tja na kosilo, sem prej gotova in imamo potem res prosto popoldne, nikomur se ni treba nič zagovarjat, jemo lahko kadar nam paše... pač zlata svoboda . Pa vseeno gremo, ker vemo, da ji to veliko pomeni - ampak da se pa nobenemu ne.
Stokam zato, ker sem upala, da bom dobila kak uporaben nasvet, kako naj ji pomagava na DRUGAČEN način - ne pa da enostavno rečeš, k*** gleda vaše življenje in vaše želje, če ji hočeta pomagat, se ji prilagodoiita, mala naj bo skoz pri njej, pa bo srečna. Ne, to pač ni sprejemljivo, ker hočeva bit tudi midva srečna in seveda nama je najina sreča prva.
Taščo imam sicer res rada in mi ni zoprna, se lepo razumeva, vendar si pač ne želim bit z njo več kot 1x na teden - tudi z mojo mami se vidiva 1x na 14 dni in z očetom prav tako, pa ga imam res fuuuul rada. Z bratom se res vidiva večkrat, pa tudi ne vedno, odvisno, koliko ima kdo časa. Ampak si to vsi želimo (tudi lubi mi sam dostikrat reče, če gremo k očetu ali če moj bratec pride kaj okoli). nje si pa tudi on ne želi gledat več kot 1x na teden. Mislim, da ni nujno, da se ne razumeš z nekom, če si pač ne želiš bit non stop v njegovi družbi. Tudi prej se nismo videli tako pogosto - 1x na teden max in je bilo vsem prav. Zame se zdaj ni nič spremenilo... Za preživljanje prostega časa sem si izbrala njenega sina, ne pa cele njegove familije zraven. Seveda super, da se razumemo in bi rada, da se še naprej vidimo, vendar je nam pač 1x na teden več kot dovolj.
Problem je bil lepo rešen in smo bili vsi zadovoljni, vendar se je spremenilo to, da se je pač drugi vnuček odselil, zdaj pa ima tašča preveč časa in bi rada, da mi prevzamemo njihovo mesto, česar pa si mi ne želimo.
Ja, kje si pa to prebrala, da ma moj lubi solzne oči??? Ona ima solzne oči, ko zavračava njene gospodinjske usluge, njene solze pa mene precej bolj ganejo kot njega, se mi zdi. Ker on pravi, da se bo pač morala sprijaznit, da se pogovorit z njo itak ne da, ker je res poskušal že celo leto in vem, da se z njim da zmenit, sploh če se res hoče (in vem, da se je res hotel), toliko ga že poznam, poleg tega mi dostikrat pove, kaj sta se pogovarjala. On je še precej bolj odločen glede vsega tega, ker ve, kam to pelje. Tudi njegovemu bratu in njegovi ženi je bilo to preveč in ona je to reševala tako, da je vsake toliko odšla za 14 dni k svoji mami - zdaj pa so se očitno odločili za malo bolj dolgoročno rešitev in so se preselili.
Nam in nobenim od mojih prijateljic, ki imajo tudi otroke, se 1x na teden ne zdi redko!Do zdaj sem to slišala samo od tebe...
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Tudi jaz sem oboževala mojo babico, ampak sem vedela, da ni mama.
. Pa ni nobenih problemov - res pa nisem sama za vse, saj sva vendar dva! In glede na to, da ne komplicirava, se mi zdi, da tudi z dvema ne bo problemov. Saj to je fora življenja - da lahko vsakodnevno življenje brez nekih hudih naporov folgaš brez neke dodatne pomoči. 
