|
chebeltza -> RE: Nekomu moram povedat.... (2.8.2008 21:43:58)
|
amMMm.. jest pa ne razumem, kaj je napachnega v sanjarjenju? sej ne boli :) in zakaj bi morala chakat, da mine?
zakaj bi moral izbirat nekakshno "sigurnost", katera spljoh ni nujno "sigurna". zakaj ne bi 1x za spremembo sledil chustvom?
drgach pa glede ostajanja v zakonu samo zaradi otrok, ti lahko zhe takoj povem, da s tem ne delata nobenemu usluge. najmanj usluge namrech delash otrokom, she manj sebi inu mozhu.
moja mama je tudi uztrajala u nedogled in, che ne bi shli zhe ravno obe, ko mi je bilo 18, bi definitivno shla sama! posledice takega zakona imamo oz. chutimo chisto vsi - tudi moja 10let mlajsha sestra, ki je bila pravzaprav posledica reshevanja zakona.
bodita odrasla in resnichna do sebe in otrok, pa boste vsi srechno zhiveli do konca svojih dni, cheprav bo na zachetku zelo tezhko za vse.
che se she lahko pogovarjata, konchajta zdej, dokler se she pogovarjata, ni treba chakat tolk chasa, da se bosta sovrazhla iz dna dushe in ratala "hostile" drug do drugega in ne bosta izbirala sredstev (otrok), da bi prizadela en drugega.
jest sm sama seb obljubila, da ne mislam uztrajat pri nechem, kar se ne da oz. se noche popraviti in biti nesrechna vechino svojega zhiulenja. che mi stvari niso usech, povem, che se stvari ne spremenijo v doglednem chasu (z obojestranskim trudom afkors!), pach spokam kufre inu grem. zhivljenje prekratko, da bi bil chljovek nesrechen. pa ne, da kdaj ni tezhko jet - zmerej je tezhko!
|
|
|
|