|
ronja -> RE: pogovori (27.7.2008 10:38:36)
|
Midva se pogovoriva, če kaj ni v redu. Se mi zdi, da nama pomaga. Je tudi vedno lažje, ker se vedno bolj prilagajaš en drugemu, veš, kaj koga prizadane in izbereš druge besede, veš, kateri trenutek izbrat,... Skratka, zdi se mi, da je z leti vedno lažje. Če približno sproti rešuješ zadeve in se ti ne kopičijo - takrat je pa težje.
na začetku se nisva pogovarjala o problemih in ni bilo tako fajn, kar se tega tiče. Jaz sem se včasih probala zmenit, ampak ker se noben od naju še ni znal, (on je bil navajen, da je vse frustracije dal iz sebe na basketu;), sem potem mela vsega poln kufer in sem se umaknila - v svoje dejavnosti, v šport, hobije, prijatelje... Da sem bila manj z njim, nakar je on prišel do mene in se trudil, da bi se pogovorila... Tak je bilo nekaj časa. POtem se je pa nekaj spremenilo, očitno sva oba ugotovila,da si želiva bit skup in se zdaj oba trudiva za to, ne beživa več in se navadno zmeniva že isti dan.
Danes je bil recimo on tečen in je ves čas nekaj renčal - sem vedela, da je zmatran in sem ga pustila na miru, potem mi je pa sam rekel, da ni hotel težit meni, da ma poln kufer froca in psa, (ki sta mimogrede res težki danes;), ampak me ima rad in mi noče težit. Je lepo slišat in nisem nič jezna nanj,ker je bil tečen. Vem zakaj, vem, da nisem nič kriva, vem, da je zmatran in to je to.
Se pa ne dereva, ne mečeva krožnikov in podobno. Navadno si čisto mirno poveva, kaj koga moti. Najprej je to težko, potem se pa navadiš, da se da tudi čisto lepo povedat, da te je nekdo prizadel ali da si jezen. Ker veš, da bo drugi prisluhnil...
|
|
|
|