|
Primoza -> Nahrbtniki Deuter – pojasnila glede popusta (7.5.2005 19:44:55)
|
Osebno bi lahko le pripomnil, da je Vaude tudi čisto dobra izbira, vendar pa ga res nisem testiral z Deuterjem, ki ga nekateri prav tako hvalijo, verjetno statistično res kdaj pride prav palerina, čeprav je bolje načrtovati turo tako, da si že izven izpostavljenih predelov, vsaj z otrokom?
Vaudeja smo uporabljali do telesne teže 17 kg za našo prvo, sedaj pa istega z novo strehico uporabljamo tudi za drugega. Oba sta v Vaudeju uživala, ker je minimalno stiskal noge, jaz pa sem bil vesel, ker sem lahko ohranjal dobro koordinacijo gibanja, tudi s hitrejšim tempom (npr. vzpon na Šmarnegorsko Grmado po zavarovani poti 17 min).
Nahrbtnika je preživel poleg kakih 50 Šmarnih gor-Grmad in 20 Sv. Primožev tudi: Triglav (oktober),
Grintavec (oktober), parkrat Strožič čez Škarjev rob, dvodnevni Krn, Tosc, Snježnico in Srđ pri Dubrovniku In par Viševnikov in Debelih peči ter bližnjega Brda, Veliki vrh na Košuti, ki so mi simpatičen predel zaradi neizpostavljenosti padajočemu kamenju. In seveda razni nižji cilji: parkrat Bašeljski vrh, Kriška gora s Tolstim vrhom, parkrat Kamniško sedlo, parkrat Velika planina, Stegovnik, parkrat Vogel, parkrat Vogar, parkrat Uskovnica, parkrat Rudnica, Komna, Črna prst, Ratitovec, parkrat Fužinske planine (živali!), Češka koča, Krvavec, Slavnik, Boč, Slivnica, Tinjan, Nanos od Abrama, planina Korošica nad Ljubeljem pa še kaj manjšega.
Trenutno se ukvarjamo s kobinacijo pohodov z našo prvo, ki ima sedaj 4 l in že sama hodi do 800 m višinske, tudi že po lažjih zajlah (varovanje, čelada) in nošenjem našega enoletnika. Žena je temu primerna šerpa opreme, ki je ne sme manjkati. Na rečo je v življenski formi, tako, da ji nošnja ne dela težav. Ker pa nam je upadla hitrost, smo bolj oddaljene cilje za zdaj črtali.
Menim, da je najpomembnejša pri pohodih v visokogorje zgodnja ura odhoda in hitro napredovanje. Nato se nekje blizu izhodiščne točke nazaj grede utaboriš do večera v planinskem hladu, tako da ima tudi dojenčke kaj od dneva. S tovrstnim načrtovanjem ture se tudi izogneš težavam zaradi nestabilnega vremena. Osebno imam zato za visokogorske cilje raje jesenske mesece v času inverzije (suh zrak), pa še nevarnost padajočega kamenja (pade skoraj vedno na hrbet!) je takrat manjša. V glavnem se pri dojenčku ne smemo zanašati na opremo ampak na kar najboljšo telesno pripravljenost, hitro tehniko gibanja, poznavanje terena in nevarnosti.
V nasprotnem primeru je bolje ostati na turah tipa Slivnica, kjer pa palerina do nog ne igra bistvene vloge, ampak zgolj udobnost nahrbtnika, v čemer pa sta modela Vaude in Deuter verjetno enaka.
|
|
|
|