RE: Kako vam je uspelo

RE: Kako vam je uspelo (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...

Sporočilo

skokica01 -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 14:29:29)
Ja, je naporno in pomoč prav pride. Jaz sem si takrat želela predvsem družbe svojih najdražjih in nič drugega. Vse skupaj me je predvsem psihično izčrpavalo, zato je bila želja po druženju in pogovarjanju še toliko večja. Če sem iskrena pa sva ravno zadnjič z mojim debatirala in ugotovila, da ideja o veliki, večgeneracijski družini niti ni tako slaba. Meni bi bilo kar všeč. Moj oče je tako živel in meni je bilo tam vedno super - kar naprej se je nekaj dogajalo, polno ljudi, otrok... res imam lepe spomine na tiste otroške dni, ko nikoli ni bilo dolgčas, delo se je porazdelilo med vsemi po malem... vse skupaj je bilo precej manj naporno.

Nika v službi -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 14:35:30)
Ne, saj nisem mislila, da nisi funkcionirala v več smereh.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Res je tudi, da jaz sem bila tudi med porodniško povezana aktivno s službo, sicer večinoma od doma, pa vendarle. Sem potrebovala tudi stik s poslovnim svetom. Kar se partnerstva tiče pa ne mislim samo na seks. Jaz pri partnerstvu najbolj pogrešam tiste najine skupne trenutke - ko greva zvečer ven na večerjo, na kavico, kak skupen skok do savne, vikend paket razvajanja... To sva midva prej na velik prakticirala in nama obema veliko pomeni. Kljub materinstvu in očetovstvu ostajava deep down še vedno najprej partnerja, ljubimca, mož in žena. Jaz sem bila pripravljena, da bo težko, da bodo potrebna velika odrekanja, ampak potem sem uvidela, da se da tudi z manj odrekanja, ker so vsi drugi velikodušno priskočili na pomoč. Moja Nika zaradi moje odsotnosti (tisto urico nekajkrat na mesec) ni prav nič trpela, še več - ko sem bila z njo, sem bila toliko bolj mirna, zadovoljena (ne zadovoljna) in v polnosti živela materinstvo. Samo to sem hotela povedati s tem, ko sem poudarila, da potrebujem vse - najprej moža, šele nato otroka. In službo. In privat life. Čas zame.

lenika -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 14:42:51)
Moja kolegica, ki je bila noseča, mi je tudi govorila, da ne bo nikoli dajala otroka v varstvo, da ne bo obremenjevala staršev,... Ko sem jo srečala nekaj mesecev po porodu brez otroka in ji ta pogovor omenila, se ga pa ni prav dobro spomnila.

mojcaziga -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 14:43:03)
IZVIRNO SPOROČILO: Nika v službi Ne, saj nisem mislila, da nisi funkcionirala v več smereh.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Res je tudi, da jaz sem bila tudi med porodniško povezana aktivno s službo, sicer večinoma od doma, pa vendarle. Sem potrebovala tudi stik s poslovnim svetom. Kar se partnerstva tiče pa ne mislim samo na seks. Jaz pri partnerstvu najbolj pogrešam tiste najine skupne trenutke - ko greva zvečer ven na večerjo, na kavico, kak skupen skok do savne, vikend paket razvajanja... To sva midva prej na velik prakticirala in nama obema veliko pomeni. Kljub materinstvu in očetovstvu ostajava deep down še vedno najprej partnerja, ljubimca, mož in žena. Jaz sem bila pripravljena, da bo težko, da bodo potrebna velika odrekanja, ampak potem sem uvidela, da se da tudi z manj odrekanja, ker so vsi drugi velikodušno priskočili na pomoč. Moja Nika zaradi moje odsotnosti (tisto urico nekajkrat na mesec) ni prav nič trpela, še več - ko sem bila z njo, sem bila toliko bolj mirna, zadovoljena (ne zadovoljna) in v polnosti živela materinstvo. Samo to sem hotela povedati s tem, ko sem poudarila, da potrebujem vse - najprej moža, šele nato otroka. In službo. In privat life. Čas zame. No, tu pa pride tista razlika med ljudmi do izraza. Midva že prej nisva nikoli potrebovala niti prakticirala raznih vikendov v dvoje stran od doma,....... Šla sva ponavadi za 10 dni na morje, pa parkrat po par dni v Bovec, vmes pa kak enodnevni izlet. Če pa sva le imela možnost, pa sva si najrajši privoščila miren vikend doma, brez telefonov in obiskov, pogledala kak film, prebrala kako knjigo in skupaj pokomentirala. V glavnem ležerno, če se je le dalo. In to sva si lahko privoščila tudi z otrokom. lp, Mojca

Anonimen -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 14:46:07)
Ljudje smo si različni in očitno vsak po svoje prenaša takšne in drugačne napore. Jaz ne prvič ne drugič, razen moža, nisem imela nobene druge pomoči, s tem da je po drugem porodu tudi 3,5 letnica ostala doma... Kako mi je uspelo? Ne vem, sčasoma si ustvariš nek ritem, ki ga potem skušaš najbolj furat, dnevno si ne smeš delati prevelikih planov ampak več ali manj slediš toku in potem kar lepo gre... Je pa res, da je tolk fajn očutek, da veš, da nekdo pride ob petih domov in da lahko del obveznosti preneseš nanj, čeprav je relanost potem takšna, da imaš kar naenkrat namesto [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] kar [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image].

scubadiver -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 14:49:55)
Midva sva popolnoma sama z mojim. moj je imel en teden dopusta ko sva s pupiko prišli domov, potem sva bili pa sami od zjutraj do večera, jaz sem bila šivana pa ti povem, da sem z lahkoto in veseljem poskrbela za vse. Gospodinjstvo je malce škripalo dokler se mi niso pozdravili šivi, tudi kuhal je moj dragi kakih 14 dni, potem pa sem sama zalaufala vse. Ni mi bilo težko, uživala sem vsako minuto. Tudi mene so kr strašili češ: joj kako bo tebi težko brez pomoči ko boš rodila, boga revica.. No sedaj bi jaz vprašala njih.. Kaj je že tako težkega? Mal organizacije in dobre volje, pa gre vse z lahkoto!!

Anonimen -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 14:53:06)
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ko ste že zašli na počitnice in sproščenost, sem se spomnila še ene podrobnosti: Mene je zelo motila nespontanost. Saj je res, da lahko z otrokom delaš praktično vse, ni problema, ampak ne moreš pa se tisti trenutek, ko te prime, nekaj tudi narediti. Tudi če je npr. poklicala kolegica, če se dobimo na kavici, je to pomenilo čez dve uri. Prej sem vzela torbo, vrgla nase nekaj cunj in šibala. V 5. minutah. Po porodu pa je bilo treba najprej mene zrihtat, pa razmišljat, ali imam dovolj blazinic, da mi ne bo mleko curljalo skozi majčko [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], potem je bilo potrebno zrihtat voziček, cunje za malo, malo preoblečt in se se končno zbasat v dvigalo in v kafič. Nobene spontanosti. Sliši se absurdno, vem. Ampak to so tiste male malenkosti, ki se jih oveš šele, ko imaš otroka v rokah. Ali pa kasneje, ko gledaš nazaj. Kako npr. hlepiš po človeških stikih. Po stikih z odraslimi. Ali pa kako si želiš v miru iti na wc, v miru pojest zajtrk in prebrati dve strani časopisa in popiti kavico v tišini ali za eno uro se namakat v banjo, ne da bi neko majhno bitje začelo jokat. Pa da ne bo pomote, biti mama mi je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v življenju in sem neskončno vesela, da mi je bila ta možnost ponujena. Ampak tako kot pri vsaki stvari, vse kar je lepo, ima tudi nekaj ne tako lepih strani. Katere so te stvari, pa je odvisno od vsakega posameznika.

scubadiver -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 15:09:16)
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ko ste že zašli na počitnice in sproščenost, sem se spomnila še ene podrobnosti: Mene je zelo motila nespontanost. Saj je res, da lahko z otrokom delaš praktično vse, ni problema, ampak ne moreš pa se tisti trenutek, ko te prime, nekaj tudi narediti. Tudi če je npr. poklicala kolegica, če se dobimo na kavici, je to pomenilo čez dve uri. Prej sem vzela torbo, vrgla nase nekaj cunj in šibala. V 5. minutah. Po porodu pa je bilo treba najprej mene zrihtat, pa razmišljat, ali imam dovolj blazinic, da mi ne bo mleko curljalo skozi majčko [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] , potem je bilo potrebno zrihtat voziček, cunje za malo, malo preoblečt in se se končno zbasat v dvigalo in v kafič. Nobene spontanosti. Sliši se absurdno, vem. Mah odvisno je samo od tega kolk kompliciraš.. Jaz sem prej rabila 5 minut, zdej jih rabim pa 10 da grem na kafe. berem tudi druge odgovore, kako so pogrešale čvek s kolegicami.. Jaz grem vsaj enkrat dnevno na čvek s kolegico. Seveda napokam pikico in grem z njo. Ne vem kaj bi me omejevalo? Jaz nisem prikrajšana za čisto nič odkar imam otročička in ničemer se ne odrekam. Ok, pogrešam edino to, da se ne morem več potapljat skupaj z mojim. Gre na potop al en al drug, skupaj pa ne moreva it. Ampak v primerjavi s tem kar mi materinstvo in moja pikica da, to res ni niti omembe vredno!

Nika v službi -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 15:09:51)
Ankica, točno tako čutim tudi jaz. Krasno si napisala, kot da bi pisala sama.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Ja, Mojcaziga, očitno se razlikujeva v načinu preživljanja prostega časa. Jaz sem pač malce bolj na luksuz naštimana, z možem sva še pred najino princesko prepotovala praktično cel svet, če ne gremo vsaj 3x na leto na dopust, mi nekaj manjka. Zato smo začeli potovati v troje precej zgodaj - pri Nikinih nepolnih 7 mesecih smo šli v lastni režiji po Provansi. Sem človek, ki rabi svet. Da bi čepela doma in gledala TV, filme... no go. Kaj je to TV, skoraj ne vem. Knjige berem na potovanjih, v hotelih, v savni. To je živ luksuz. Čtivo in kavica v miru. Ter klepet z možem. Rajsko.

Anonimen -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 15:33:33)
IZVIRNO SPOROČILO: scubadiver IZVIRNO SPOROČILO: Ankica [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Ko ste že zašli na počitnice in sproščenost, sem se spomnila še ene podrobnosti: Mene je zelo motila nespontanost. Saj je res, da lahko z otrokom delaš praktično vse, ni problema, ampak ne moreš pa se tisti trenutek, ko te prime, nekaj tudi narediti. Tudi če je npr. poklicala kolegica, če se dobimo na kavici, je to pomenilo čez dve uri. Prej sem vzela torbo, vrgla nase nekaj cunj in šibala. V 5. minutah. Po porodu pa je bilo treba najprej mene zrihtat, pa razmišljat, ali imam dovolj blazinic, da mi ne bo mleko curljalo skozi majčko [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] , potem je bilo potrebno zrihtat voziček, cunje za malo, malo preoblečt in se se končno zbasat v dvigalo in v kafič. Nobene spontanosti. Sliši se absurdno, vem. Mah odvisno je samo od tega kolk kompliciraš.. Jaz sem prej rabila 5 minut, zdej jih rabim pa 10 da grem na kafe. berem tudi druge odgovore, kako so pogrešale čvek s kolegicami.. Jaz grem vsaj enkrat dnevno na čvek s kolegico. Seveda napokam pikico in grem z njo. Ne vem kaj bi me omejevalo? Jaz nisem prikrajšana za čisto nič odkar imam otročička in ničemer se ne odrekam. Ok, pogrešam edino to, da se ne morem več potapljat skupaj z mojim. Gre na potop al en al drug, skupaj pa ne moreva it. Ampak v primerjavi s tem kar mi materinstvo in moja pikica da, to res ni niti omembe vredno! Scubadiver, saj ne pravim, da zdaj česa ni ali da sem za kaj prikrajšana ali se odrekam. OK, naša je zdaj stara dve leti, itak ni več noben problem. Ampak spontano ni nič, vsaj v začetku ne. Ne moreš kar vse spustiti iz rok in skočiti, ko te prime. Ne moreš zvečer kar reči, daj, greva na eno pijačko (itak greva samo enkrat na leto), ampak moraš prej zrihtat varstvo. Ne moreš v šoping ob dvanajstih, ker je treba takrat otroka dati spat, ker je drugače tečkan, ker je utrujen. Ne morem možu sredi dneva reči, jaz bi se pa malo stiskala, ampak je treba počaka na večer [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Je, seveda je, vse, ampak ne spontano. Moraš si stvari organizirat. Npr. tisti primer s kavico: jaz sem se prej usedla na kolo in bila v centru v dveh minutah. Z vozičkom + še vsa ostala logistika, če nisem imela pripravljen nahrbtnik, pač vzame čas. Saj ni problem, se zrihtaš in greš, ampak vseeno nekaj rabiš s sabo. In meni je tista kavica pomenila tisti trenutek vse na svetu, ker grem na kavico lih enkrat na mesec, pa kolegice so vse po službah, edini stiki z odraslimi, ki sem jih imela, so bili 80-letni upokojeni sosedi. In šele zdaj, ko sem spet aktivna na službenem področju, vidim, koliko sem to pogrešala, da sem nekje na nekem podorčju samo jaz. Ne mož, ne kolegi, ne hčerka, ampak samo jaz in moje delo. Saj pravim, pri vsakem je nekaj drugega. Ampak kot sem že rekla, ne bi zamenjala zdaj za prej.

scubadiver -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 15:45:22)
Kaj pa vem no ankica.. Glej, moja zelo dobra prijateljica je na porodniški tako da imam dopoldne družbo. ko se slišiva, sem čez 15 minut (5 minut je vožnje) že pri njej na kavi. Ko se nama z mojim sprdne da greva v mesto na drink, napokava malčico v voziček in namesto ob devetih zvečer greva na drink ob sedmih in gre punčka pač tist večer spat ob 9h, pa se ne bo zato ustavil svet. Na dopustu smo šli ravno tako vsak večer na večerjo v drugo oštarijo, se tam zaklepetali, Lana je spala v vozičku in sem jo samo preložila v posteljo ko smo prišli v apartma. Skoraj vsak vikend smo na morju, se še vedno hodimo potapljat, stiskava se z možem tudi podnevi ko nama paše, v šoping grem ko mi paše, otrok spi v vozičku, nafutram in previjem jo lahko kjerkoli,... se mi zdi da se ti življenje z otročičkom spremeni toliko kolikor se pustiš. Meni oz nama je vsekakor ostala tudi spontanost. Kolikrat sva že spustila vse iz rok, napokala tamalo in smo šli.. Sam da prej je blo treba napokat dva, zdej pa tri [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

viv_ -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 15:49:46)
V vsaki situaciji, v kateri se znajdeš, nekako zvoziš. Saj ti drugega niti ne preostane. Jaz imam 2 punčki, vso možno pomoč: moji starši v isti hiši, ena tašča 2 km proč, druga tašča 15 km proč. Vsi so vedno več kot pripravljeni pomagati in sama to z veseljem izkoristim. Pa kljub vsej pomoči se mi še vedno včasih malo "zrola". Najbolj me spravi ob živce, kadar nimam nadzora nad svojim časom. Ko vem, da imam za narest 101 stvar pa enostavno ne dovolj časa. Takrat mi je najhuje... Pri drugem otroku je vse precej lažje, ker si že navajen na nove stvari, na nov tempo. Prva ma je pa pošteno postavila na realna tla. So pa nekatere stvari v življenju, ki jih potrebujem, da lahko preživim. Eno so druženja s prijatelji - to potrebujeva oba s partnerjem, vsak ima precej "svojih" prijateljev, tako da se uskladiva, da nimava "mitinga" ravno na isti dan. Potem pa, kot je napisala Nika, potovanja... Tudi brez tega enostavno ne morem. Lahko to imenujete kaprica, razvajenost... Kakorkoli! Pač potrebujem in tako je! In tudi mi smo zelo hitro s tamalimi začeli vandrati okrog in se super obnese. Pa še nekaj je... Dolgo časa pred Mirno, celih 13 let, sva bila samo MIDVA. In midva sva bila precej prej, preden je bila najina družina. Zato še vedno NUJNO potrebujeva oba, čas, ki ga preživiva sama. V tem primeru so zlata vredni moji starši - malčici dava spat, babyphone v zgornji štuk in greva lahko na sprehod, na pijačo... Luksuz! Si pa vsako leto vzameva tudi kakšen solo vikend in obvezno eno krajše solo potovanje, tam okrog 5 dni. To mi napolni baterije za celo leto, ker je spontano, ker ne mislim, kaj bomo jedli, kje bomo jedli, kje bomo spali, kaj bomo počeli... Balzam za dušo! Pač smo si različni!

kristinaj -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 16:04:32)
na začetku je res malce hudo in naporno in fajn je, da imaš nekoga da ti pomaga vsaj pri hišnih opravilih in da ti skuha kaj za pod zob. navadit se moraš na novo bitje, bitje na tebe, prist moreš k sebi od poroda, če si šivana in se ti šivi vnamejo je kar hudo in kakšen mesec traja da si popolnoma opomoreš in si na novo organiziraš življenje. če dojiš je še lažje.. ni treba prekuhavat vode, sterilizirat flašk in če je dojenček povrh vsega še priden in se zbuja na vsake 3, 4 ure in da nima krčkov skoraj ne rabiš nobene pomoči. ko sedaj pomislim, s takim malim ni dela..... hraniš, previjaš, neguješ..... utrudljivo je, ker moreš ponoči vstajat, če imajo nočne obroke.....

srki -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 17:24:46)
Jaz sem bila doma, pa se mi ni bilo treba sami znajt, moja sestra pa je bila 12 km od doma, se je pa morala. Kako? Ne vem, vendar se je. Čisto normalno, kot jaz, ko sem imela mami en štuk nižje.

Anonimen -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 17:34:03)
Zadnje čase poslušam toliko enega jamranja, da ne vem, ali je res tako hudo, ali nekatere mogoče res pretiravajo. tiste z zdravimi otroki pretiravajo. ce je otrok bolan, je pa to druga zgodba.

Zamima -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 17:40:51)
Dejstvo je to, da smo si vsi poplnoma različni in tudi otroci so si različni, nekateri so bolj zahtevni že od začetka, drugi samo jejo in spijo, pa kakajo pa lulajo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].

srki -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 17:42:18)
Ja, s tem se pa tudi strinjam.

scubadiver -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 17:45:40)
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II Zadnje čase poslušam toliko enega jamranja, da ne vem, ali je res tako hudo, ali nekatere mogoče res pretiravajo. tiste z zdravimi otroki pretiravajo. ce je otrok bolan, je pa to druga zgodba. pod tole se pa takoj podpišem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

mojcaziga -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 17:46:28)
IZVIRNO SPOROČILO: Mič II tiste z zdravimi otroki pretiravajo. ce je otrok bolan, je pa to druga zgodba. Ali je to pretiravanje ali ne, si ne bi upala trditi. Kot sem že napisala, odvisno je od življenjskega stila pred prihodom otroka. Za ženske, katere edina obveznost je bila služba ali pa celo to ne, ki ni kuhala (ampak jedla zunaj ali pri starših), ki ni pospravljala in je vikende preživljala po trenutnem navdihu, je prihod otroka veeelika sprememba. Utrujene so, nekomu morajo biti na razpolago 24/7, ni več miru pr bajti, včaih je treba celo kaj skuhati,................. OK, mogoče pretiravam, ampak v takem primeru razumem, da je lahko šok in niso sposobne se s tem spopast in potrebujejo vso pomoč, ki jo lahko dobijo. Sicer taiste običajno ostalim mamam solijo pamet, kako morajo imeti urejeno šik frizuro, manikirane nohte, zdepilirane noge in romantična večerja na teden je nujna za partnerstvo,..., ampak to je že zgodba zase. lp, Mojca

altati -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 17:46:54)
Uspelo mi je z enim, dvema in tremi otorki brez kakršnihkoli staroh staršev v bližini. Uspelo mi je, in mnogo nas je takih, ker na to ne gledamo kot na težao, problem, projekt...bilo kaj....ampak na nekaj kar je normalno,, kar si želimo, kar je lepo in prijetno. pa tudi skuhano in pospravljeno je bilo redno (sicer brez pretiravanja, a bilo je).

Anonimen -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 17:51:27)
IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga IZVIRNO SPOROČILO: Mič II tiste z zdravimi otroki pretiravajo. ce je otrok bolan, je pa to druga zgodba. Za ženske, katere edina obveznost je bila služba ali pa celo to ne, ki ni kuhala (ampak jedla zunaj ali pri starših), ki ni pospravljala in je vikende preživljala po trenutnem navdihu, je prihod otroka veeelika sprememba. To je res; dodala bi samo to, da sem bila prej stalno na poti (potem pa malo manj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]) in pospravila 1x na teden na tik tak [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Meni se ni zdelo, da je z otrokom tako blazno dela kot so nekateri govorili. Je obveznost, ni pa takooooooooooooo delo, da bi zato morala non stop jamrat. Kar se dela z njim tice, meni sploh ni za jamrat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Je pa res, da minimalno kompliciramo.

scubadiver -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 18:13:14)
Recimo česa ne razumem.. kakih 14 dni preden sem rodila me je klicala prijateljica ki je bila prav tako na porodniški, doma je imela takrat 4 mesece starega otročička. Njej je vsak dan mamica prinesla skuhano kosilo, pri njej pospravila, zlikala... Prijateljičino vprašanje je bilo: glede na to, da ti nimaš mamice al pa kogar koli drugega a rečem jest moji mamici da naj skuha še tebi in prinese še tebi kosilo? Jaz sem skoraj padla s stola. Zelo prijazno od nje da mi je ponudila ampak sem bla čist paf in sem se ji zelo prijazno zahvalila, rekoč da bom zmogla sama. In se mi je smejala: ah ja, to zdej govoriš, potem boš pa že videla kako je hudo. Na kraj pameti mi ne pade, da bi se še jaz prislinila njeni mami, ki je niti ne poznam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Mi je strašansko hudo, da moji starši niso več živi, vem kako bi uživali z vnukinjo in vem kako bi moja mami z veseljem pomagala. In od nje, bi z veseljem sprejela kakšno pomoč, tega seveda ne zanikam. Ampak vse se da če se hoče. Mi gremo vsak vikend na izlet, ravno tako smo bli na dopustu kot prej, sicer bližje kot ponavadi, ampak ni važno. Po dolgem času je tud v Dalmaciji pasalo namakat rit [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Tko da moje življenje se je s prihodom [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] spremenilo samo na lepše pa čeprav sem za vse sama!!!

lenika -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 19:55:51)
IZVIRNO SPOROČILO: scubadiver .Na dopustu smo šli ravno tako vsak večer na večerjo v drugo oštarijo, se tam zaklepetali, Lana je spala v vozičku in sem jo samo preložila v posteljo ko smo prišli v apartma. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] To je bila za nas misija nemogoče. Na morju smo bili samo enkrat na kavi, kakšna večerja neki, pa še to sem ga celih 10 minut kolikor smo bili tam nosila gor in dol, da ni jokal. V vozičku se ni hotel vozit več kot 15 minut, če je slučajno zaspal, je spal največ 15 minut, ko se je zbudil je takoj začel jokat. V kengurujčku se je rad noseil kakšnih 15 minut, z njim v naročju nisi smel sedet, ampak hodit, da je lahko gledal okoli, na plaži mu ni bilo všeč, ker je bilo presvetlo in je jokal tudi, če sem ga nosila. Aja star je bila 3 mesece. Naslednje leto je bilo že veliko bolje, čeprav si večerje še vedno nisva privoščila, ampak le kakšno kavico, ker se je hitro naveličal in je bilo treba spokat. No letos pri dobrih dveh letih pa že računamo, da bo padla kakšna zgodnja večerjica ali pa vsaj kakšna sadna kupa. Tako pač je, pa bo že, saj je moj sonček, ki ga imam najraje na svetu in še prehitro odraste. Res pa je, da na začetku mi je bilo pa kar težko.

scubadiver -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 20:30:12)
Lenika naša je bila stara 7 mesecev ko smo bili na morju. In ona ravno obratno zelo trpi če se okoli nje nič ne dogaja. Na večerji si je zbrala kakšno mizo ali dve in imela šov: pokaži kaj znaš. Se je pogovarjala z njimi, se jim nasmihala, cvilila, delala razne grimase, mahala, skratka cela fešta, pa še igračke sva imela. Na plaži smo se pa igrali in uživali [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

lenika -> RE: Kako vam je uspelo (21.7.2008 20:37:06)
IZVIRNO SPOROČILO: scubadiver Lenika naša je bila stara 7 mesecev ko smo bili na morju. In ona ravno obratno zelo trpi če se okoli nje nič ne dogaja. Na večerji si je zbrala kakšno mizo ali dve in imela šov: pokaži kaj znaš. Se je pogovarjala z njimi, se jim nasmihala, cvilila, delala razne grimase, mahala, skratka cela fešta, pa še igračke sva imela. Na plaži smo se pa igrali in uživali [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Lepo, ampak našemu prvih nekaj mesecev ni nič pasalo neglede na to, če se je kaj dogajalo ali ne.

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2] 3 Naslednja stran > >>