|
muška -> kako ga postaviti na trdna tla, oz. kako naprej? (11.7.2008 20:01:38)
|
Kaj naj nardim? Moj mož ima ene 3 dni dobesedno blodnje. Hodi naokoli po lokalih, in kadarkoli prideva skupaj se spičiva. Danes zjutraj sem npr. imela ene obveznosti in sem nesla na en urad papirje, pridem domov, on čisto uštiman za ven, ga vprašam kam gre, reče tja in tja. OK dobro. Zlagam fasungo iz košare, grem mimo njega in vidim, da ima na računalniku zemljevid neke poti, ga čisto tak mimogrede vprašam, kaj imaš pa to in popizdi, kaj se grem, da še za računalnikom nima miru, da ga samo buzoriram itn. Gre od hiše in ga ni do 15 ure, dela ni imel, visel je cel dopoldan v lokalu . Pride domov, me nadere kaj se grem, da nima spodobnega kosila na mizi in da to kar sem skuhala ni kosilo , ampak kar nekaj. Ga pustim pri miru, šla sem ven na vrt , mala dva sta še spala in čez 10 min že tuli, da kje sem, ker sta se mala dva zbudila in naj jima dam za jest. OK iz ljubega miru grem nazaj v hišo, poštimam mala dva, gospod se naje in spet gre od hiše. Ura bo kmalu 8 zvečer in ga še ni.
Jutri pa prireja en piknik ob zaključku enega našega mini projekta in mene mika, da sploh ne bi šla. Mislim zakaj? Odnos med nama, sploh iz njegove strani je pod vsako kritiko, zakaj bi potem morala biti zraven? Poleg tega vem, da bo spet kar nekaj spil-saj takrat je večinoma dobre volje, ampak vseeno, a mi je potrebno to gledat? Na ta piknik, bi vzela zraven tudi otroka, ker bi šli v naravo in bi tam tudi ostali,... ne vem . Če ne bom šla bo pizdil do nezavesti, če bom šla, bom pa spet klonila njegovi volji. In tudi če ne bom šla, bo pa po vsej sili hotel vzet zraven otroka, torej bo igral na to struno, sama ju pa z njim tja ne pustim!
Pogovorit z njim se ne da, ker sva imela že dosti debat, saj je bilo potem nekaj časa OK, ampak kakor hitro pa naleti na neko oviro , tako zdaj npr., ko zaradi slabega stanja financ žal ne moremo na dopust, pa se vse podre, jaz sem predmet na katerem se dobesedno puče, potem pa veselo visi po lokalih.
Rabim eno vzpodbudno besedo, vem, da bodo zdaj odgovori v stilu kaj delaš z bedakom, spokaj kufre in odidi. Ne morem odit, ker živimo v moji hiši, pa tudi rekla sem mu že 2x, da če se ne misli poboljšat , da lahko samo spoka kufre in izgine, pa me je takrat gledal kot polit cucek. Potem je bilo nekaj časa boljše, ampak kmalu spet jovo na novo.
V glavnem vzorec se ponavlja, ko je OK se lahko imamo super, smo res ena tistih nasmejanih happy family, ampak ko ga pa utrga, ga pa drži par dni in takrat samo žalitve, in seveda lokali.
|
|
|
|