kroky
|
Tale tema me je pa kar malo pri srcu stisnila.
Sama sem mamica 9,5 mesečne srčice, dojila sem jo 3,5 meseca potem pa na flaško - sem zgubila mleko itak. pa bi jo dojila najdlje do 6 meseca (pač osebno mišljenje). Od 2,5 meseca spi v svoji sobi, zbujanje do 4 meseca 1x do 2x na noč in potem nič več. In ja podpiram leniko - veliko stvari je posledica ravnanja staršev, brezglavega zaupanja zdravnikom, strokovnjakom z baby področij,... Vidim, da vas veliko bre razne članke, knjige, raziskave,... zavedati se morate, da ima vsaka teorija kontra teorijo in vsako prepričanje kontra prepričanje. Še par let nazaj ni bilo tako širokega zagovorništva dojenja, sedaj pa malo manj, da ga ne uzakonijo. In kaj mislite, da lahko pričakujete, če otroka navadite spari v postelji z vami, da ga hranite ponoči do veke vekomaj (ok so tudi izjeme, ki pač hrano res potrebujejo), žeja pa je žal velikokrat posledica sodobnega luksuza kurjave - ki no vsaj pri nas še ponoču deluje (živimo v bloku in pojma nimam zakaj imajo tako narejeno), suhega zraka. In pa motnje spanja - kaj a nimajo drugega dones zdravniki za počet k pa traparije kvast???? Urnik imamo ljudlje danes NOR, pritiski na otroke se vršijo iz vseh strani, tudi pretirana pozornost lahko slabo vpliva. konec koncev smo mi straši in postavljeni v to funkcijo, da postavimo otrokom mi meje in ne oni nam...vsi pa vemo, da so kar se tiče ovijanja okoli prtkov 5 korakov pred nami. A res mislite, da vam bo otrok čez leta rekel, da vam še danes zameri, ker ga niste dojile do ulala in da zakaj ne sme spati z vami in očijem? To so faze razvoja, normalne - crklja se jih pa čez dan lahko več kot dovolj - če pa mami ni naspana pa verjemite to lahko precej labše naredi otroku kot pa spanje v svoji posteljici.
Šoke delamo otroku mi sami - najprej jih navadimo na našo bližino (v postelji) že od rojstva, jim damo dudo (tudi naša jo ima), jih ponoči hranimo do khm..., potem čez nekaj časa se pa spomnimo, da tega nočemo in jih želimo kar odvaditi čez noč - šoke delamo mi. veliko teh reči naredimo v sili razmeri, da bo nam bolje, da ne bomo poslušali joka, jamranja,... to je zame egoizem - rajši od začetka držim red, vstanem iz postelje, podojim, grem nazaj in ponavljam...kmalu se vse uredi in otrok najde svoj ritem in spanec. Pa prosim ne reč, da imamo srečo z našo punčico, da je pač taka...sestra je morala red tudi sama narediti na trši način in sedaj je vse bp.
No sej mogoče vse tole napisano niti ne zveni tako kot sem želela povedati...v glavnem starši smo mi in ne naši otroci!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
,... V glavnem, ČIMPREJ jo daj stran, starejši kot je otrok težje je zanj in zate. Da bi pa imela kakšne psihične posledice - ma ne seri, ni šans. 
. 
. 
noč je zame zato, da takrat spimo. 
