|
malika -> Ne predstavljam si večje groze (25.2.2005 10:37:31)
|
Preklet sneg, res nikoli ga nisem marala, po včerajšnjem dogodku pa ga še bolj sovražim.
Po lepem dnevu in družinskem sprehodu po mestu, mali lepo zaspančka v avtu. Pridemo domov in ga ati lepo nežno vzame iz avta, da se ne zbudi in gremo proti hiši. Spodrsne mu in oba padeta. Mali pade na glavico, ampak hvalabogu ne iz višine, ampak ko je bil ati že na tleh. Od groze sem kar otrpnila, spustila vse vrečke iz rok in čakala kaj bo, se bo začel jokat ali je kaj hujšega. Lahko rečem samo hvalabogu, da je imel debelo kapo in da ima bundica kapuco in da je bil na tlakovcih še sneg.
Spala nisem nič, celo noč sem poslušala, če še diha, če je slučajno bruhal,... Hvalabogu je vse OK in po čudežu niti buške nima.
Na srce vam polagam pazite na vsakem koraku, nikoli ne veš kaj te čaka-žal tudi pred domačim pragom.
Očitno ima moj Vito angelčka, hvala mu. Jočem pa še danes.
|
|
|
|