|
najsi -> RE: Julijke 2008 IV. del (15.7.2008 14:41:11)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Blacky30
Najsi, super novička, se ful veselim z vami!!!!! Zdaj pa le opiši svojo porodno zgodbo, ko so skrbi šle![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Moja porodna zgodba blacy je pa takana izi, da bi šla še kr enkrat rodit [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
V glavnem,
jst sm šla v porodnišnico še brez popadkov, pač v dogovoru z mojim ginekologom,ker je bil pač dežurn na praznik in ker je po ultrazvoku videl, da je naš pob že kr težek. Je reku, da ne bomo čakali da bom čez rok, ker bo mel pob mal majn kot 5 kil, če čakamo do konca in še preko.
No in tak jst pridem do njega, me da na mizico ležat za pregled in ker je videl, da se nekaj že dogaja mi je dal tabletko za pospešitev, pol pa v sobo ležat pa čakat. In tak jst čakam od 9 zjutraj in hodim na ctg, ampak dlje od rahlega šraufanja ni prišlo. Tak da mi je popoldan pri viziti reku naj pridem še enkrat k njemu, da boma pogledla pa da boma dala še polovičko tablete. Pa naj povem da sm krvavela malo tekom celega dneva.
No po drugi polovički tabletke me potem pričnejo ponovno pošiljat na ctg in ob 8 zvečer se me je babica končno usmilila, pregledla in ker pač še vedno nism mela močnih svojih popadkov, je šla na posvet in me malo pred 9 zvečer vzela v porodno sobo.
Seveda je blo najprej za pod tuš pa svečko sm dobla. Ko smo to opravli pa v porodno sobo. Dobla sm umetne popadke, pa epiduralno sm mela predvideno, tak da so tako anasteziologa poklicali. Ta mi je vse pripravu in naroču babicam, da ko bojo popadki dost hudi ratali, da naj vklopijo. Morm rečt, da tist vbod ne boli kaj hudo. Hudo je začelo bit, ko so umetni popadki začeli delat svoje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
Sam smo hitro vklopli epiduralno in pol sm se jst počutla, kot da sm ameriko odkrila [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Bolečine so skoraj prenehale, čutla sm jih bolj na rahlo in še to kot pritisk na zadnjično odprtino. Pa še to srečo sm mela, da sm bla sama z babicama v porodni in so se res posvetle 100% meni. Pa smo se ful pogovarjale, pa prehecale.
Babica me je vmes večkrat pregledla, da je vidla kak napredujemo in ko smo bli že skoraj pri koncu so mi učinek epiduralne zmanjšali in takrat sma z babico tud potrenirale kak mora izledat končni iztis.
Dobre pol urce po tem treningu sem pritiskala zares in po parih pritiskih in lovljenih sape se je rodil moj lepi fantek.
Ko je padu vn sm čutla ful olajšanje in popadki so prenehali v trenutku. Res se splača pretrpet vse tiste popadke za tist moment ko otrok pade vn in ti ga položijo na trebuh. Men ne blo neopisljivo lepo.
No potem smo počakali še, da se je porodila posteljica. Vmes mi je druga babica umila in uredila sineka. Pa doktorja so poklicale, da me je prišu zašit.
Morm povedat, še to da sm prosla babico, če bi mi lahko pazle na presredek, ker nebi rada bla prerezana in se je res potrudla. Raztrgala sm se čisto malo, tak za ene 4 šive.
Na koncu je sledilo še obvezno počivanje in čakanje v porodni sobi, da vidijo če je vse OK.
Ko so me zašili, pa sm dobla v naročje svojga Oskarja, ta se pa seveda takoj priklopu na zizi.
Pob se je rodil s tak močnim sesalnim refleksom, da si je ko ga je babica umila in dala pod grelec začel sesat svojo roko.
Jst sm se počutla super po vsem, polna energije. Vprašte samso, ko so me lih v njeno sobo pripeljali zjutraj.
Z njo sma se mele pa tud ful dobr u sobi, smo se presmejale, da je kr kaj.
No to je približno to. Če kero še kaj zanima me pa komot lahk vpraša.
|
|
|
|